na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep I Cp 1884/2004 - razlastitev - odškodnina - status zemljišča
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
10.3.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cp 1884/2004
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50527
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
razlastitev - odškodnina - status zemljišča
PODROČJE VSRS
nepravdno pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
JEDRO
1. O dolžnosti upravičenca razlastitve, da zagotovi drugo enakovredno
zemljišče, je mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago.
Če ga ni, mora plačati odškodnino.
Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je
primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira
prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri
alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka
pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v
dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega
zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej
razlastitveni upravičenec - predlagateljica.
2. V skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom
Vrhovnega sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred
sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist
za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno
zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da
ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.
zemljišče, je mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago.
Če ga ni, mora plačati odškodnino.
Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je
primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira
prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri
alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka
pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v
dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega
zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej
razlastitveni upravičenec - predlagateljica.
2. V skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom
Vrhovnega sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred
sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist
za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno
zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da
ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.