na dokumentu
Portal TFL
Sklep X Ips 359/2011 - denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – od...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
22.9.2011
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep X Ips 359/2011
INTERNA OZNAKA
VS1013352
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – odločanje po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah - rešeno pravno vprašanje – pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - zelo hude posledice
PODROČJE VSRS
DENACIONALIZACIJA – UPRAVNI SPOR
IZREK
Revizija se zavrže.
JEDRO
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.