TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožb zagovornice obtoženega in okrožnega državnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

1. sodba pod točko 2 izreka razveljavi in

zoper obtoženega I. Ž. po 1. točki 352. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r ž e o b t o ž b a ,

da je z grdim ravnanjem prizadel duševno celovitost drugega, s tem da je dne 25.6.2005 okoli 14.00 ure v jedilnici hotela R. na ulici P. št. x v Izoli L. V. rekel, da ima trening „Zgoraj brez in spodaj nič“ z njim v njegovi sobi in jo pri tem istočasno z levo roko od zadaj prijel za stegno, ji nekoliko privzdignil njeno mini krilo ter ji nato pod njim z roko po goli koži drsel navzgor vse do njene zadnjice, ko ga je tedaj zaradi takšnega njegovega obnašanja močno prestrašena in užaljena L. V. udarila po roki in zbežala pred njim iz jedilnice,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odst. 146. člena KZ.

Po 1. odst. 96. člena ZKP stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proračun.

2. Obtožencu se za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje po členu 50. in 51. KZ izreče

p o g o j n a o b s o d b a ,

v kateri se mu za vsako kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po 1. odst. 183. člena KZ ob uporabi omilitvenih določil 42. in 43. člena KZ določi kazen

3 (tri) mesece zapora,

nakar se na podlagi 3. točke 2. odst. 47. člena KZ določi enotna kazen

5 (pet) mesecev zapora,

ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Pritožbi obtoženčeve zagovornice in okrožnega državnega tožilca pa se zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).

Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.