TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba Z. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru in v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici se zavrne.

Kršitve ustavnih pravic, storjene v predkazenskem postopku z ravnanji državnih organov, so predmet presoje Ustavnega sodišča pri odločanju o ustavni pritožbi zoper obsodilno sodbo v obsegu, v katerem obstaja vzročna zveza med ravnanjem, katerega neustavnost zatrjuje pritožnik, in obsodilno sodbo. To pomeni, da je kršitve ustavnih pravic v ustavni pritožbi zoper obsodilno sodbo mogoče uveljavljati le, če so bili s tako kršitvijo pridobljeni dokazi, na katerih sodba temelji. S stališčem Vrhovnega sodišča, da za vstop v stanovanje ni bila potrebna sodna odredba, ker policist v hišo ni vstopil proti volji pritožnika in ni opravil hišne preiskave, ni bila kršena z Ustavo zagotovljena nedotakljivost stanovanja (36. člen). Vstop v stanovanje proti volji stanovalca je dopusten na podlagi sodne odločbe ali v nujnih primerih pod pogoji, ki jih določa peti odstavek 36. člena Ustave, nedopustnost vstopa pa izključuje tudi stanovalčeva privolitev. Pritožnik ne zatrjuje, da bi on oziroma njegova mati nasprotovala vstopu kriminalistov v hišo, prav tako pa tudi ni razvidno, da bi kriminalisti vstopili v hišo z uporabo sile, grožnje ali zvijače. S stališčem Vrhovnega sodišča, da je pritožnik dokazni predmet izročil prostovoljno in da zato ni šlo za osebno preiskavo, ampak le za prevzem dokaznih sredstev, niso bile kršene z Ustavo zagotovljene pravice zasebnosti (35. člen Ustave). V postopku je bilo ugotovljeno, da je pritožnik zaseženi predmet na poziv kriminalista izročil sam, v ustavni pritožbi pa prostovoljnosti izročitve ne oporeka.