TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe:

- v prvi in drugi alineji VIII. točke izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati:

- 77,25 EUR mesečno za obdobje od 1. 7. 2018 do 31. 1. 2019 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec,

- 77,62 EUR za obdobje od 1. 2. 2019 do 28. 2. 2019 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec.

V preostalem, za plačilo zneska 795,00 EUR mesečno za obdobje od 1. 7. 2018 do 31. 1. 2019 in za znesek 792,50 EUR za obdobje od 1. 2. 2019 do 28. 2. 2019, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, se zahtevek zavrne."

- v XI. točki pa tako, da se odstotek sodne takse za individualni delovni spor premoženjske narave, ki ga mora plačati tožena stranka, poviša na 40 %.

II. V preostalem se pritožba zavrne in potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Kadar delavec dokaže, da opravlja višje vrednoteno delo od dela, za katerega prejema plačilo za delo, je na podlagi 44. člena ZDR-1 upravičen do razlike v plači, ki bi jo moral prejeti za opravljeno delo. To velja tudi, če le del delovnega časa opravlja višje vrednoteno delo, le da je v takem primeru upravičen do razlike v plači le za čas, ko opravlja višje vrednoteno delo.

Ker je tožnica uspela dokazati, da je polovico delovnega časa opravljala dela višje vrednotnega delovnega mesta poslovnega sekretarja, ji pripada razlika med že prejeto plačo in plačo, do katere bi bila upravičena glede na dejansko delo, to je polovica osnovne plače za delovno mesto back office assistant in polovica osnovne plače za delovno mesto poslovnega sekretarja. Osnovna plača poslovnega sekretarja je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje znašala 2.600,00 EUR, pritožba pa pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu pripadajoče plače uporabilo napačen znesek osnovne plače za delovno mesto back office assistant.

Stališče pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati višino odpravnine, ki bi jo tožnica prejela, če bi ji bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je napačno. Višina nadomestila za sodno razvezo ni odvisna od višine odpravnine iz 108. člena ZDR-1. Gre za dva različna instituta, tudi sicer pa prisojeno denarno povračilo občutno presega odpravnino, ki bi tožnici pripadala po 108. členu ZDR-1, pri čemer je tožnica odpravnino nepravilno računala glede na osnovno plačo v višini 2.600,00 EUR. Katere druge okoliščine naj bi tožnica uveljavljala v pripravljalni vlogi z dne 30. 11. 2022, do katerih se naj sodišče prve stopnje ne bi opredelilo, pritožba ne konkretizira, zato se je v tem delu ne da preizkusiti.