Nalaganje dokumenta...
Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-289/1995, stran 195 DATUM OBJAVE: 20.1.1995
VELJAVNOST: od 9.2.1996 do 31.12.1997 / UPORABA: od 9.2.1996 do 31.12.1997
RS 3-289/1995
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.1998 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
289. Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)
Na podlagi 4., 40. in 80. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)
1.
SPLOŠNO
1.
1 Vozila kategorij* M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2.
PODROČJE UPORABE
2.
1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji.
3.
ZAHTEVE
3.
1 Splošne zahteve
3.
1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
3.
1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo morajo biti tako vgrajeni, da jih je mogoče na enostaven način pravilno nastaviti.
3.
1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh ostalih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je ± 3° v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.
3.
1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pod pogoji normalne uporabe vozila (motor vozila deluje, priklopno vozilo priključeno na vlečno vozilo)
3.
1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para
3.
1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila (ta ocena se opravi glede na zunanjo geometrično obliko svetilke in ne glede na svetlečo površino svetilke);
3.
1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila; ta zahteva ne zadeva notranje strukture svetilk;
3.
1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
3.
1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti.
3.
1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila čim bolj upoštevati.
3.
1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem zahtevam glede barve, položaja, usmeritve, geometrične vidnosti, električne vezave in ostalih zahtev (če obstajajo), ki zanjo veljajo.
(Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)
3.
1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke, najmanjša višina pa do najnižje točke navidezne površine v smeri referenčne osi. (Pojem navidezne površine je definiran v točki 2.10 pravilnika ECE R 48.01).
Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri do najnižje točke dejanskega izstopa svetlobe iz optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča), neodvisno od uporabe.
Kjer višina (največja in najmanjša) od tal nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
Položaj svetilke glede širine se določa od tistega roba navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila, ko se določa skupna širina, in od notranjih robov navidezne površine v smeri referenčne osi, ko se določa razdalja med svetilkama.
Kjer položaj, kar zadeva širino, nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
3.
1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
3.
1.10 Nobena svetilka ne sme oddajati rdeče svetlobe, ki bi bila vidna s prednje strani in bi lahko povzročila zmoto, in nobena svetilka (razen žarometa za vzvratno vožnjo) ne sme oddajati bele svetlobe, ki bi bila vidna z zadnje strani in bi lahko povzročila zmoto. Pri tem se ne upoštevajo svetilke, nameščene v notranjosti vozila. V primeru dvoma je treba izpolnjevanje teh zahtev preveriti skladno z dodatkom št. 4 pravilnika ECE R 48.01 (preverjanje se opravi na višini med 1 in 2,2 m nad tlemi).
3.
1.11 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene), bočne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo). Ta pogoj pa ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske svetilke kot tudi bočne svetilke, kombinirane ali integrirane z omenjenimi svetilkami, uporabljajo kot parkirne svetilke.
3.
1.12 Električna vezava mora biti izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete za meglo oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.11. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.
1.13 Kontrolne svetilke
Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”.
3.
1.14 Skrite svetilke
3.
1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen žarometov za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso vključeni.
3.
1.14.2 V primeru okvare naprave za skrivanje žarometa mora skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, v tej legi tudi ostati oziroma mora biti mogoče postaviti žaromet v delovno lego brez uporabe orodja.
3.
1.14.3 Skriti žaromet mora biti mogoče postaviti v delovno lego in ga vključiti z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet samo postaviti v delovno lego, ne pa tudi vključiti. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen.
3.
1.14.4 Prekinitev premikanja skritega žarometa ne sme biti mogoča samovoljno z vozniškega sedeža, dokler žaromet ni dosegel svoje končne – delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, ne sme biti mogoče vključiti žarometov, dokler ne dosežejo svoje končne lege.
3.
1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v času treh sekund po vklopu (pri temperaturah naprave med – 30 °C in + 50 °C).
3.
1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni
pramen bela
– žaromet za kratki svetlobni
pramen bela
– žaromet za meglo bela ali rumena
– žaromet za vzvratno vožnjo bela
– smerna svetilka oranžno rumena
– varnostne utripalke oranžno rumena
– zavorna svetilka rdeča
– svetilka zadnje registrske
tablice bela
– prednja pozicijska svetilka bela
– zadnja pozicijska svetilka rdeča
– zadnja meglenka rdeča
– parkirna svetilka bela spredaj, rdeča
zadaj in oranžno
rumena, če je parkirna
svetilka integrirana v
bočno smerno svetilko
ali bočno svetilko
– bočna svetilka oranžno rumena;
skrajna zadnja bočna
svetilka je lahko tudi
rdeča, če je združena,
kombinirana ali
integrirana z zadnjo
pozicijsko ali gabaritno
svetilko, zavorno
svetilko, zadnjo
meglenko ali je
združena oziroma ima
del svetleče površine
skupen z zadnjim
odsevnikom.
– gabaritna svetilka bela spredaj, rdeča
zadaj
– svetilka za dnevno vožnjo bela
– zadnji odsevnik – ne trikotni rdeča
– zadnji odsevnik – trikotni rdeča
– prednji odsevnik– ne
trikotni ustrezna vpadni
svetlobi
– bočni odsevnik – ne trikotni oranžna, skrajni zadnji
bočni odsevnik je lahko
tudi rdeč, če je združen
oziroma ima del svoje
svetleče površine
skupen z zadnjo
pozicijsko ali gabaritno
svetilko, zadnjo
meglenko, zavorno
svetilko ali skrajno
zadnjo bočno svetilko.3.
1.16 Število svetilk
Na vozilu mora biti nameščenih toliko svetilk, kot je to predpisano v točkah 3.2.1 do 3.2.19.
3.
1.17 Svetilke so lahko pritrjene tudi na posamezne gibljive dele vozila, razen v primerih, opisanih v točkah 3.1.18, 3.1.19 in 3.1.21.
3.
1.18 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, tako trikotni kot tudi ne trikotni, ne smejo biti pritrjeni na gibljive dele vozila, razen, če te svetilke v vseh mogočih fiksiranih legah gibljivih delov, na katere so pritrjene, ustrezajo zahtevam glede položaja, geometrijske vidnosti in fotometričnih lastnosti, predpisanim za te svetilke.
Če se zahteve iz gornjega odstavka dosegajo z namestitvijo dveh svetilk, označenih z “D” (točka 2.16.1 pravilnika ECE R 48.01), je dovolj, da samo ena od obeh ustreza zgoraj opisanim zahtevam.
3.
1.19 Na vozilu ne sme biti nobenega gibljivega dela s svetlobno signalno napravo ali brez nje, ki bi v katerikoli fiksirani legi prekrival več kot 50% navidezne površine prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih ali zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v referenčni osi posamezne naprave.
Če to ni izvedljivo:
3.
1.19.1 mora posebna opomba na homologacijskem dokumentu opozoriti administrativne organe drugih držav, ki uporabljajo pravilnik ECE R 48.01, da je na tem vozilu lahko v določenih primerih več kot 50% navidezne površine, gledano v smeri referenčne osi, prekritih z nekim gibljivim delom vozila;
3.
1.19.2 mora biti v vozilu posebno opozorilo za voznika, da mora v določenih legah posameznih gibljivih delov vozila opozoriti ostale udeležence v prometu o prisotnosti vozila z drugimi sredstvi; npr. z varnostnim trikotnikom ali drugimi predpisanimi sredstvi.
3.
1.20 Če se gibljivi deli vozila nahajajo v legi, drugačni od normalne (ko je vozilo pripravljeno za vožnjo), naprave, vgrajene nanje, ne smejo prekomerno motiti ostalih udeležencev v prometu.
3.
1.21 Če je svetilka pritrjena na nek gibljivi del vozila in se ta del nahaja v svoji normalni legi, se mora pri tem svetilka vedno postaviti v položaj, kot ga je predvidel proizvajalec skladno z zahtevami te odredbe. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če se gibljivi del desetkrat premakne in vrne nazaj v svojo normalno lego, pri tem pa nobena meritev kota naklona svetilke ne odstopa za več kot 0,15% od povprečne vrednosti vseh desetih meritev.
Če pa je ta vrednost presežena, je treba limite, določene v točki 3.2.6.1.1, prilagoditi tem odstopanjem in zmanjšati dovoljene stopnje naklonov pri preverjanju vozila glede na nastavitev žarometov v odvisnosti od obremenitve vozila.
3.
1.22 Z izjemo odsevnikov se šteje, da neka svetilka kljub temu, da ima homologacijsko oznako, ni prisotna na vozilu, če je ni mogoče usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice na žarilno nitko.
3.
2 Posebne zahteve
3.
2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
3.
2.1.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
3.
2.1.2 Število
Dva ali štiri.
Če je vozilo opremljeno s štirimi skritimi žarometi, je vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoljena samo zaradi dajanja svetlobnih signalov podnevi. Ti signali lahko sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.
2.1.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.
2.1.4 Razporeditev
3.
2.1.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.
2.1.4.2 Po višini:
Ni posebnega predpisa.
3.
2.1.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu in tako nameščeni, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.
2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
Izvor kotov geometrijske vidnosti je zunanji rob projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki poteka tangencialno na najbolj sprednjo točko leče žarometa.
3.
2.1.6 Usmeritev
Naprej.
Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov in če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična.
3.
2.1.7 Električna vezava
3.
2.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati.
3.
2.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.
3.
2.1.7.3 Kjer so vgrajeni skriti žarometi, mora njihova dvignjena (delovna) lega preprečevati hkratno delovanje dodatnih žarometov, namenjenih dajanju svetlobnih signalov podnevi (glej točko 3.1.12).
3.
2.1.8 Kontrola vključitve
Obvezna.
3.
2.1.9 Ostale zahteve
3.
2.1.9.1 Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd, kar odgovarja referenčni vrednosti 75.
3.
2.1.9.2 Ta največja svetilnost se določi s seštevanjem lastnih referenčnih oznak posameznih žarometov. Referenčno oznako “10” je treba dati vsakemu žarometu, označenemu z “R” ali “CR”.
3.
2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen
3.
2.2.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedano na priklopnih vozilih.
3.
2.2.2 Število
Dva.
3.
2.2.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.
2.2.4 Razporeditev
3.
2.2.4.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm.
Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.
2.2.4.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.
3.
2.2.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.
2.2.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
ß = 45° navzven in 10° navznoter.
Ker svetilnost, predpisana za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne pokrije celotnega geometrijskega vidnega polja, je v preostalem delu za potrebe homologacijskega postopka zadostna minimalna svetilnost 1 cd. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
3.
2.2.6 Usmeritev
Naprej.
3.
2.2.6.1 Po nastavitvi osnovnega naklona je treba meriti naklon kratkega svetlobnega pramena v navpični smeri (izraženo v odstotkih), pod statičnimi pogoji in pri vseh stanjih obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
Osnovni naklon kratkega svetlobnega pramena v neobremenjenem stanju vozila z eno osebo za volanom mora proizvajalec določiti s točnostjo 0,1%. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti s simbolom, predpisanim v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 48.01 jasno in neizbrisno na vozilu v neposredni bližini žarometov ali pa tipske tablice.
Vrednosti osnovnega naklona so definirane v točki 3.2.2.6.1.1.
3.
2.2.6.1.1 Naklon svetlobnega pramena (meja svetlo – temno) žarometa za kratki svetlobni pramen v navpični smeri, merjen pod statičnimi pogoji skladno z dodatkom št. 5 pravilnika ECE R 48.01, mora ostati med naslednjimi mejnimi vrednostmi, osnovni naklon pa mora imeti naslednjo vrednost (v odvisnosti od višine – izražene v metrih – spodnjega roba navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi):
h < 0,8
mejne vrednosti: med -0,5% in -2,5%
osnovna nastavitev: med -1,0% in -1,5%
0,8 ≤ h ≤ 1,0
mejne vrednosti: med -0,5% in -2,5%
osnovna nastavitev: med -1,0% in -1,5%
ali po želji proizvajalca
mejne vrednosti: med -1,0% in -3,0%
osnovna nastavitev: med -1,5% in -2,0%
Prijava vozila na homologacijo mora v takem primeru vsebovati podatek, katero različico je treba upoštevati.
h > 1,0
mejne vrednosti: med -1,0% in -3,0%
osnovna nastavitev: med -1,5% in -2,0%
3.
2.2.6.2 Če izpolnjevanje pogojev iz zgornje točke omogoča naprava, ki spreminja lego žarometa proti vozilu, ne sme v primeru okvare take naprave svetlobni pramen zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare.
3.
2.2.6.2.1 Pogoji iz točke 3.2.2.6.2 morajo biti izpolnjeni s pomočjo avtomatske naprave.
3.
2.2.6.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki nastaviti tako, kot je predpisano v točki 3.2.2.6.1.
Te ročne naprave za nastavljanje mora biti mogoče upravljati z vozniškega sedeža.
Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo stopnje obremenitve, ki zahtevajo nastavljanje žarometov.
Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da zagotavlja skladnost z vrednostmi, predpisanimi v točki 3.2.2.6.1.1 pri vseh stanjih obremenitve vozila, predpisanimi v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
Tudi pri teh napravah morajo biti jasno označene stopnje obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48,01, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Te oznake morajo biti v bližini naprave za nastavljanje žarometov. (Glej dodatek št. 8 pravilnika ECE R 48.01).
3.
2.2.6.2.3 Merjenje spreminjanja kota naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve mora biti izvedeno po postopku iz dodatka št. 6 pravilnika ECE R 48,01.
3.
2.2.7 Električna vezava
Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati.
Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen.
3.
2.2.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.
2.2.9 Ostale zahteve
Zahteve točke 3.1.5.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.
Žarometi za kratki svetlobni pramen ne smejo biti vrtljivi v odvisnosti od kota zasuka volana.
3.
2.3 Žaromet za meglo
3.
2.3.1 Prisotnost
Dovoljena na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
3.
2.3.2 Število
Dva.
3.
2.3.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.
2.3.4 Razporeditev
3.
2.3.4.1 Po širini:
Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
3.
2.3.4.2 Po višini:
Najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka navidezne površine v smeri referenčne osi ne sme biti višja, kot je najvišja točka navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.
3.
2.3.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.
2.3.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
ß = 45° navzven in 10° navznoter.
3.
2.3.6 Usmeritev
Naprej.
Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana.
Žarometi za meglo ne smejo motiti in slepiti nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu.
3.
2.3.7 Električna vezava
Vklop oziroma izklop žarometov za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen in obratno.
3.
2.3.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.
2.3.9 Ostale zahteve
Jih ni.
3.
2.4 Žaromet za vzvratno vožnjo
3.
2.4.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, dovoljena na priklopnih vozilih.
3.
2.4.2 Število
En ali dva.
3.
2.4.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.
2.4.4 Razporeditev
3.
2.4.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.
2.4.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 1.200 mm.
3.
2.4.4.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.
2.4.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 5° navzdol,
ß = 45° na desno in 45° na levo pri samo enem žarometu
ß = 45° navzven in 30° navznoter pri dveh žarometih.
3.
2.4.6 Usmeritev
Nazaj.
3.
2.4.7 Električna vezava
Žaromet za vzvratno vožnjo lahko sveti samo takrat, ko je vključena vzvratna prestava v menjalniku in ko se naprava za zagon in ustavitev motorja nahaja v taki legi, da motor lahko deluje.
Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, žarometa za vzvratno vožnjo ne sme biti mogoče vključiti oziroma le-ta ne sme ostati vključen.
3.
2.4.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.
2.4.9 Ostale zahteve
Jih ni.
3.
2.5 Smerna svetilka
3.
2.5.1 Prisotnost (glej sliko)
Obvezna. Smerne svetilke so razvrščene v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6) in se vgradijo na vozilo v skladu s shemo razporeditve (A in B).
Shema razporeditve A se uporablja za vsa motorna vozila:
&fbco;binary entityId="14b9c35e-d551-464b-a9ce-491eee283039" type="gif"&fbcc;
Shema razporeditve B se uporablja za vsa priklopna vozila:
&fbco;binary entityId="ff83d2e8-6646-421d-8762-10e2e10d12bf" type="gif"&fbcc;
3.
2.5.2 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika).
3.
2.5.3 Shema razporeditve (glej sliko)
A: dve prednji smerni svetilki naslednjih kategorij:
1 ali 1a ali 1b
v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) najmanj 40 mm;
1a ali 1b
v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) večja od 20 mm, a ne večja od 40 mm;
1b
v primerih, ko je razdalja med robovi navidezne površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) največ 20 mm;
dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);