Namen revizije je zvišati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v računovodske izkaze. To se doseže z izraženim mnenjem revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.1 Iz namena revidiranja torej izhajata dve za revizorja ključni vprašanji:
Predvideni uporabniki so posamezniki ali organizacije ali njihove skupine, za katere revizor pričakuje, da bodo uporabljali revizorjevo poročilo. V nekaterih primerih se predvideni uporabniki razlikujejo od tistih, na katere je naslovljeno revizorjevo poročilo.2
Napačne navedbe, vključno z opustitvami, se štejejo za pomembne, če bi lahko upravičeno pričakovali, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi računovodskih izkazov.3
Kot izhodiščna točka pri določanju pomembnosti za celoto računovodskih izkazov se pogosto uporablja določen odstotek od izbranega primerjalnega merila. Dejavniki, ki lahko vplivajo na opredelitev primernega primerjalnega merila, so med drugim:4
O pomembnosti se presoja glede na okoliščine, na presojo pa vplivata revizorjevo zaznavanje potreb uporabnikov računovodskih izkazov po računovodskih informacijah in velikost ali vrsta napačne navedbe ali kombinacija obeh. 5
Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je v letu 2014 sprejel metodološko gradivo,6 ki revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem daje podrobnejše usmeritve v zvezi z določanjem zneska pomembnosti pri revidiranju računovodskih izkazov. Gradivo po vrstah pravnega subjekta predlaga ustrezna primerjalna merila in njihove odstotke, ki naj bi odražali zaznavanje pomembnosti predvidenih uporabnikov njihovih računovodskih izkazov.
Za določitev pomembnosti na ravni računovodskih izkazov ali po vrstah poslov, saldov na kontih ali razkritij je torej najpomembnejša revizorjeva presoja o učinkih možnih napak na gospodarske odločitve predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov oziroma ali se uporabniki osredotočajo na določene postavke v računovodskih izkazih. Ustrezno izbrano primerjalno merilo bi zato moralo biti povezano s tem, čemur uporabniki v računovodskih izkazih namenjajo največ pozornosti.
V praksi so možne tudi okoliščine, v katerih revizor ugotovi več različnih skupin predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov z različnimi vidiki pomembnosti oziroma z osredotočenostjo na različne postavke v računovodskih izkazih, ki bi lahko predstavljale primerjalna merila. Posledica tega so pristopi revizorjev, ko za potrebe določitve pomembnosti presojajo več primerjalnih meril ter na tej podlagi določijo pomembnost bodisi na način, da izberejo eno izmed njih, bodisi pa na njihovi podlagi računajo povprečja. Omenjeni pristopi zahtevajo od revizorjev dodatno presojo in razmislek. Kot je mogoče razumeti določbe pravil revidiranja, predvsem MSR 320, revizorja napotujejo na določitev enega primerjalnega merila za določitev pomembnosti, ki najbolje odraža interese predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov. Resda pa uporaba več primerjalnih meril ni izrecno prepovedana.
Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki