TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Kdo so predvideni uporabniki računovodskih izkazov?
2. Kje je meja med pomembnimi in nepomembnimi napakami?

Predvideni uporabniki so posamezniki ali organizacije ali njihove skupine, za katere revizor pričakuje, da bodo uporabljali revizorjevo poročilo. V nekaterih primerih se predvideni uporabniki razlikujejo od tistih, na katere je naslovljeno revizorjevo poročilo.²

Napačne navedbe, vključno z opustitvami, se štejejo za pomembne, če bi lahko upravičeno pričakovali, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi računovodskih izkazov.³

Kot izhodiščna točka pri določanju pomembnosti za celoto računovodskih izkazov se pogosto uporablja določen odstotek od izbranega primerjalnega merila. Dejavniki, ki lahko vplivajo na opredelitev primernega primerjalnega merila, so med drugim:⁴

• sestavine računovodskih izkazov (na primer sredstva,obveznosti, kapital, prihodki, odhodki);
• ali obstajajo postavke, na katere je pretežno osredotočena pozornost uporabnikov računovodskih izkazov določene organizacije (za vrednotenje finančnih učinkov utegnejo uporabniki na primer usmeriti pozornost pretežno na dobiček, prihodke ali neto sredstva);
• vrsta organizacije in kje je organizacija v svojem razvojnem ciklu, pa tudi panoga in gospodarsko okolje, v katerem organizacija deluje;
• lastniška struktura organizacije in način, kako je financirana (na primer, če se organizacija financira izključno z dolgovi namesto s kapitalom, utegnejo uporabniki posvetiti več pozornosti sredstvom in terjatvam v zvezi z njimi kot pa dobičku organizacije), in
• sorazmerna nestanovitnost primerjalnega merila.

O pomembnosti se presoja glede na okoliščine, na presojo pa vplivata revizorjevo zaznavanje potreb uporabnikov računovodskih izkazov po računovodskih informacijah in velikost ali vrsta napačne navedbe ali kombinacija obeh. ⁵

Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je v letu 2014 sprejel metodološko gradivo,⁶ ki revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem daje podrobnejše usmeritve v zvezi z določanjem zneska pomembnosti pri revidiranju računovodskih izkazov. Gradivo po vrstah pravnega subjekta predlaga ustrezna primerjalna merila in njihove odstotke, ki naj bi odražali zaznavanje pomembnosti predvidenih uporabnikov njihovih računovodskih izkazov.

Za določitev pomembnosti na ravni računovodskih izkazov ali po vrstah poslov, saldov na kontih ali razkritij je torej najpomembnejša revizorjeva presoja o učinkih možnih napak na gospodarske odločitve predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov oziroma ali se uporabniki osredotočajo na določene postavke v računovodskih izkazih. Ustrezno izbrano primerjalno merilo bi zato moralo biti povezano s tem, čemur uporabniki v računovodskih izkazih namenjajo največ pozornosti.

V praksi so možne tudi okoliščine, v katerih revizor ugotovi več različnih skupin predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov z različnimi vidiki pomembnosti oziroma z osredotočenostjo na različne postavke v računovodskih izkazih, ki bi lahko predstavljale primerjalna merila. Posledica tega so pristopi revizorjev, ko za potrebe določitve pomembnosti presojajo več primerjalnih meril ter na tej podlagi določijo pomembnost bodisi na način, da izberejo eno izmed njih, bodisi pa na njihovi podlagi računajo povprečja. Omenjeni pristopi zahtevajo od revizorjev dodatno presojo in razmislek. Kot je mogoče razumeti določbe pravil revidiranja, predvsem MSR 320, revizorja napotujejo na določitev enega primerjalnega merila za določitev pomembnosti, ki najbolje odraža interese predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov. Resda pa uporaba več primerjalnih meril ni izrecno prepovedana.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!