TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Denacionalizacija
Vstopna pravica po zakonu o dedovanju
Ali se lahko v primeru, ko so zakonec in dediči iz prvega dednega
reda umrli, za določitev upravičenca po 12. čl. ZDEN uporabi pravilo
vstopne pravice iz zakona o dedovanju?
Zakon o denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91) opredeljuje
upravičenec po dveh kriterijih, ki morata biti kumulativno
izpolnjena. Prvi je način oziroma pravna podlaga podržavljenja
premoženja, drugi pa državljanstvo fizične osebe. prvi kriterij
oziroma pogoj je izpolnjen, če je bilo premoženje podržavljeno na
podlagi predpisov oziroma načinov iz 3., 4. ali 5. člena ZDEN. Drugi
pogoj za določitev upravičenca pa je podan, če je fizična oseba, ki
ji je bilo premoženje podržavljeno na prej navedeni pravni podlagi
bila jugoslovanski državljan v času podržavljenja in ji je bilo po
9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Izjeme glede jugoslovanskega državljanstva določata 2. odst. 9. čl.
in 12. čl. ZDEN.
Po 2. odst. 9. čl. so upravičenci tiste fizične osebe, ki jim
državljanstvo povojne Jugoslavije ni bilo priznano iz razlogov,
navedenih v 2. odst. 35. čl. zakona o državljastvu DFJ (ker so bile
nemške narodnosti in so bile na dan uveljavitve zakona o
državljanstvu DFJ zunaj Jugoslavije, s svojim vedenjem pred ali med
vojno pa so se pregrešile zoper interese narodov in države SFRJ), so
pa bile internirane zaradi verskih ali drugih razlogov, ali so se
borile na strani protifašistične koalicije. Določba 12. čl. je izjema
glede na 2. odst. čl. ZDEN. Če določena oseba iz 2. odst. 9. čl. za
porznanje upravičenca ne izpolnjuje pogojev, ki jih ta člen določa
(internacija, aktivno sodelovanje na strani protifašistične
koalicije) dalje 12. člen ZDEN položaj upravičenca njenemu zakoncu
oziroma dedičem iz prvega dednega reda. Seveda pa morajo biti tudi te
osebe ob podržavljenju jugoslovanski državljani in jim je bilo po
9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Uprravičenci so le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa
ZDEN. Kot upravičenci po 12. členu pridejo v poštev izjemoma le
zakonec ali dediči iz prvega dednega reda. Izjeme, ki jih določa
ZDEN, je treba tolmačiti in uporabljati restriktivno in zato ni
mogoče z uporabo drugih predpisov širiti kroga oziroma opredelitve
upavičenca. To pomeni, da se pri opredeljevanju upravičenca ne morejo
uporabljati določbe zakona o dedovanju, ki se nanašajo na vstopno
pravico dedičev.
Glede na postavljeno vprašanje pa to seveda ne pomeni, da pravni
nasledniki upravičencev iz 12. člena, ki so mrtvi ali razglašeni za
mrtve, ne bi mogli uveljavljati pravic iz zakona o denacionalizaciji.
Te osebe lahko vlagajo zahteve za denacionalizacijo in tudi dedujejo
denacionalizirano premoženje, če je z odločbo o denacionalizaciji
vrnejo upravičencem.
Odločba o denacionalizaciji se praviloma glasi na
upravičenca-prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Če lastnik
podržavljenega premoženja ni upravičenec 812. člen ZDEN), se odločba
glasi na zakonca oziroma dediča iz prvega dednega reda. V primeru, da
oseba, na katero se glasi odločba o denacionalizaciji, ni živa, se
denacionalizirano premoženje da v začasno upravljanje skrbniku za
posebne primere, ki je lahko tudi upravičenčev pravni naslednik.