TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 35.582,45 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1992 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo, kar zahteva več pa se kot neutemeljeno zavrne.

V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

 

Pri izračunavanju osnove za odmero odpravnine trajno presežnemu delavcu je potrebno upoštevati plače iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, če je delavec tedaj dejansko delal in ne iz zadnjih treh mesecev pred začetkom teka odpovednega roka. V danem primeru je to obdobje od 15.6. do 15.9.1992. Uspeh v sporu je potrebno ocenjevati v odnosu do celotnega tožbenega zahtevka in ne le podrejenega. Ker tudi v individualnih delovnih sporih velja splošno načelo pri odločanju o stroških glede na uspeh, tožeča stranka pa je uspela le z manjšim delom zahtevka, je prvostopno sodišče pravilno odločilo, da v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP nosi vsaka stranka svoj del stroškov postopka sama.