TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se deloma ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (glede 288.258,00 SIT s pripadki in glede pravdnih stroškov) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu (glede 358.357,00 SIT s pripadki) se pritožba zavrne in se v tem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Tožeča stranka se je torej zavezala dobaviti predmet pogodbe, tožena stranka pa zanj plačati kupnino (glej prvi odst. 454. čl. ZOR). V okviru tega obligacijskega razmerja bi moralo sodišče prve stopnje razumeti izvajanja tožene stranke v smislu določil 479. čl. ZOR, saj je tožena stranka smiselno zatrjevala, da dobavljena stvar ni imela lastnosti, ki so bile potrebne za rabo, za katero jo je tožena stranka kupovala, kar pa bi moralo biti tožeči stranki znano (prim. 2. tč. 479. čl. ZOR). Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja materialnopravne narave trditev tožene stranke tudi ni ugotavljalo, ali je nasprotovanje tožene stranke plačilu celotnega (še neplačanega) zneska po vtoževanem računu uveljavljanje njene pravice po 2. tč. prvega odst. 488. čl. ZOR in, ali je za uveljavljanje te pravice izpolnila v prvem odst. 488. člena določene pogoje.