TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se vloga dolžnika z dne 14.5.1993 in vloga dolžnika z dne 2.7.1993 kot nerazumljivi zavržeta.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik (pritožba je bila odstopljena v pritožbeno reševanje šele dne 13.2.1997). V času odločanja na pritožbeni stopnji je dolžnik že tudi predložil prevod te pritožbe v slovenski jezik, k čemur ga je pozvalo sodišče prve stopnje. V tej pritožbi dolžnik smiselno ugovarja, da ni bilo pogojev za zavrženje navedenih vlog, spušča pa se tudi v vprašanje utemeljenosti nadaljevanja uvedene izvršbe v tej zadevi in predlaga ustavitev te po odločitvi pritožbenega sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da v izreku izpodbijanega sklepa navedeni vlogi predstavljata dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 13.4.1993 in "pritožbo" zoper sklep o začasni odredbi z dne 17.6.1993. Glede na to, da je dolžnik tuja pravna oseba, nobena od navedenih vlog ni bila napisana v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je z dopisom z dne 9.9.1993 pozvalo dolžnika, da dostavi sodišču slovenski prevod obeh navedenih vlog, ki ju bo sicer sodišče prve stopnje zavrglo, v kolikor dolžnik temu pozivu sodišča ne bo sledil in svojih vlog ustrezno dopolnil s slovenskim prevodom. Na ta dopis, kot to izhaja iz podatkov spisa, dolžnik ni reagiral. Tudi v sedanji pritožbi v bistvu ne zanika, da prevoda obeh navedenih vlog sodišču prve stopnje nikoli ni dostavil.

Ko pritožba pripisuje neumestnost zaključkom sodišča prve stopnje, da sta neprevedeni vlogi dolžnika nerazumljivi in poudarja, da so potem za dolžnika nerazumljivi dopisi in vloge sodišča oziroma upnika, pozablja na določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v šestem poglavju - jezik v postopku. V členu 104 ZPP je izrecno določeno, da morajo stranke in drugi udeleženci v postopku podajati sodišču svoje tožbe, pritožbe in druge vloge v jeziku naroda ali narodnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Tovrstno določilo ZPP, ki se je prej nanašalo predvsem na pravdne stranke, ki niso pripadale narodu ali narodnostim bivše SFRJ, je glede na nastale ustavotvorne in državotvorne spremembe v Republiki Sloveniji po 25.6.1991 potrebno vnaprej uporabljati tudi za procesne udeležence iz različnih bivših jugoslovanskih republik, enako kot da gre za tuje fizične oziroma pravne osebe kot pravdne stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno takšni vlogi dolžnika štelo za nepopolni in za nerazumljivi in ju po brezuspešno izvedenem postopku v smislu člena 109 ZPP v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) nato tudi s sedaj izpodbijanim sklepom zavrglo.

Prevod obeh navedenih vlog bi bilo mogoče res priskrbeti tudi na ta način, da bi na stroške dolžnika, ob ustrezni založitvi predujma, prevod po odredbi sodišča opravil ustrezni sodni tolmač, vendar bi to bilo mogoče le ob ustrezni aktivnosti dolžnika in tovrstnem njegovem predlogu. Zato se sedaj v pritožbi brezuspešno sklicuje na to možnost.

Pritožbeno sodišče tudi ob uradnem pritožbenem preizkusu zadeve z vidika drugega odstavka člena 365 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP pri delu sodišča prve stopnje ni našlo nekih upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava, zato je ob ugotovljeni neuspešnosti pritožbe upravičeno to zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 368 v zvezi s členom 380 ZPP in členom 14 ZIP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.

Določbe ZPP in ZIP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.

 

V členu 104 ZPP je izrecno določeno, da morajo stranke in drugi udeleženci v postopku podajati sodišču svoje tožbe, pritožbe in druge vloge v jeziku naroda ali narodnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Tovrstno določilo ZPP, ki se je prej nanašalo predvsem na pravdne stranke, ki niso pripadale narodu ali narodnostim bivše SFRJ, je glede na nastale ustavotvorne in državotvorne spremembe v Republiki Sloveniji po 25.6.1991 potrebno vnaprej uporabljati tudi za procesne udeležence iz različnih bivših jugoslovanskih republik, enako kot da gre za tuje fizične oziroma pravne osebe kot pravdne stranke.