TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V 4. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se razveljavi beseda "neodplačno", kolikor se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57 in 53/62).

Zgolj dejstvo, da je premoženje iz zasebne v državno last prešlo na dveh različnih podlagah, samo po sebi še ne pomeni, da je zakonodajalec imel razumen razlog, ki bi upravičeval različno ureditev glede upoštevanja odškodnin, danih ob podržavljenju. Zakonodajalec tudi ni imel nobenega drugega razumnega razloga, ki bi utemeljeval različno ureditev pravnega položaja oseb, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, v primerjavi z osebami, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisa, določenega v 3. členu Zakona o denacionalizaciji. Zato je tudi ureditev, ki iz kroga denacionalizacijskih upravičencev izključuje osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Taka ureditev izhaja iz pogoja neodplačnosti, ki je določen v 4. členu Zakona o denacionalizaciji. Zato je Ustavno sodišče navedeni pogoj razveljavilo, kolikor se ta nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957.