TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba I Cpg 162/2018 - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - predmet najema - stvarna napaka - površina poslovnih prostorov ...
II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:
v točki I. 1. izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je najemna pogodba (ki sta jo 1. 6. 2011 sklenili pravdni stranki in jo potrdili v obliki notarskega zapisa notarke D. J. v X dne 2. 6. 2011 SV 402/11) delno nična v 1. odstavku 6. člena glede teksta „s pribitkom DDV“;,
v točki III. (b) izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek še za 42.806,34 EUR z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, ki odpadejo na obračunani DDV
ter v IV. točki izreka, ki se po spremembi pravilno glasi: Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.009,10 EUR v roku 15 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po vročitvi te sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila .
III. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
IV. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Ker pogodba zaradi predmeta pogodbe ni nična, ni nično niti pogodbeno določilo o višini dogovorjene mesečne najemnine.
Če se določeni zneski v davčno osnovo ne vštevajo, od njih tudi ni mogoče obračunati DDV, posledično pa ni dovoljen niti dogovor, da je tožeča stranka dolžna plačati za račun z vključenim DDV še dodaten DDV.
Dogovor o prefakturiranju računa z vključenim DDV in nato povečanim še enkrat za DDV ne predstavlja pogodbenega področja, glede katerega se pogodbeni stranki lahko prosto dogovarjata.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.