TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 102. člena, 109. člena, prvega odstavka 128. člena, 137. člena in prvega odstavka 138. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 110/06 – ur. p. b.) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1060. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge točke prvega odstavka 102. člena in drugega odstavka 188. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 145. člena in 146. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – ur. p. b.) se zavrže.

Ustavno sodišče je kot očitno neutemeljeno zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ( v nadaljevanju ZIZ), ki določa omejitve pri izvršbi na nekatere denarne prejemke. Ustavno sodišče že odločilo, da izvršba na prihodke dolžnika, ki opravlja samostojno dejavnost kot glavni vir preživljanja, ne sme prizadeti v tolikšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum, pri opravljanju izvršbe pa je treba upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika. To izpodbijana določba upošteva. Vprašanje, na kakšen procentualni delež dolžnikove plače sme v izvršbi poseči upnik, pa je vprašanje zakonske primernosti, za presojo katere pa Ustavno sodišče ni pristojno. Pobudnik sicer navaja, da banke ne upoštevajo izpodbijane določbe in da mu ob prilivu na poslovni račun odvzamejo vse do zadnjega tolarja, ni pa zatrjeval in izkazal, da bi v izvršilnem postopku temu ugovarjal in da bi sodišče izpodbijano določbo razlagalo tako, da navedena omejitev izvršbe zanj ne velja. Neutemeljen je tudi očitek, da bi moral ZIZ različno obravnavati dolžnike, ki so v predhodnih sodnih postopkih že izgubili vse svoje premično in nepremično premoženje, in dolžnike, ki premoženja niso izgubili. Ker je Ustavno sodišče delno že razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo. Kolikor pa se pobudnikov očitek o neustavnosti izpodbijane zakonske določbe nanaša na pogodbene obresti, pa je pobuda v tem delu neobrazložena in je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zaradi neobrazloženosti Ustavno sodišče tudi ni moglo preizkusiti navedb o neskladju določb prvega odstavka 128. člena ZIZ, 137. člena in prvega odstavka 138. člena ZIZ z Ustavo. Za izpodbijanje določb druge točke prvega odstavka 102. člena ZIZ, drugega odstavka 188. člena ZIZ ter prvega odstavka 145. člena in 146. člena Zakona o davčnem postopku pobudnik ne izkazuje pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.