TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolženega PJ se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženi P.J. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je kot udeleženec v prometu s kršitvijo 2. odst. 46. člena v zvezi z 8. odst. 119. člena Zakona o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba posebno hudo telesno poškodovana, s tem,

da je dne 1.6.2005 ob 19.15 uri pri vožnji osebnega avtomobila znamke Ford Fiesta, reg. št. LJ XXX, po V. cesti v L., v križišču z D. ulico pričel zavijati levo na D. ulico proti Du. cesti tako, da ni pustil mimo vozil, ki so prihajala iz nasprotne smeri in so vozila naravnost in je zaprl pot vozniku kolesa z motorjem znamke Yamaha, reg. št. LJ XXX, M.Š., ki je tedaj pripeljal po V. cesti iz nasprotne smeri in vozil čez križišče naravnost tako, da je med vozilom J. in kolesom z motorjem prišlo do trčenja in je M.Š. ob trčenju vrglo naprej čez osebni avtomobil P.J. tako, da je obležal na kolesarski stezi, v nesreči pa je M.Š. utrpel udarnino možgan v čelno senčnični predel desno, oteklino celih možgan, krvavitev pod čvrsto možgansko ovojnico levo, zlom lobanje senčnično temenskega dela levo, izliv v maksilarni sinus, udarnino levih pljuč, zlom desne pogačice, udarnino in odrgnine glave, zaradi česar je bilo v nevarnosti njegovo življenje in njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ.

Po 1. odst. 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Ker je izvedenec dopustil možnost, da je obdolženec vozil skozi križišče 10 km/h in je torej v tem primeru zapeljal v križišče pred oškodovancem, obenem pa je tudi dokazano, da je oškodovanec hudo kršil svoje dolžnostno ravnanje s prehitro vožnjo in prehitevanjem stoječih oziroma ustavljajočih se vozil in je bilo torej njegovo ravnanje nepredvidljivo, to pomeni, da obdolženec ni imel objektivne možnosti, da po principu defenzivne vožnje z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja sanira oškodovančevo kršitev. Torej je ravno oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja vzrok nezgodi, ki izključuje kazenskopravni pomen vzročnega prispevka obdolženca.