Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORZFPPIPP21-1, 87/11 – ZPUOOD in 23/12 – odločba US) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:

Poseben zakon ureja pospešeni postopek zaradi neposredno grozeče ali že nastale insolventnosti v primeru, ko dolžnik in večina upnikov po načelu sorazmernosti sklenejo poseben dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, katerega pravne posledice veljajo tudi za tiste upnike, ki takšnega dogovora niso sklenili.«.

V prvem odstavku 5. člena se v 1. točki črta beseda »in« ter na koncu doda vejica.

Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi:

Dosedanja 2. točka postane 3. točka.

V drugem odstavku 14. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi:

pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

Dosedanja 2. točka postane 3. točka.

V četrtem odstavku se v 2. točki besedilo »razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.« črta, v novi vrsti pa se doda besedilo, ki se glasi: »in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.«.

V 18. členu se dodajo nove 3. do 6. točka, ki se glasijo:

Dosedanja 3. točka postane 7. točka.

V prvem odstavku 21. člena se v 6. točki pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 7. točka, ki se glasi:

Za 24.a členom se doda nov 24.b člen, ki se glasi:

Druga kvalificirana pogodba je posamezna ali okvirna odplačna pogodba, katere predmet je trgovanje z električno energijo ali drugimi energenti, in pri kateri je dogovor o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona običajen za tako vrsto trgovanja.

Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za kvalificirane finančne pogodbe in dogovor o izravnavi.«.

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:

Stečajni dolžnik ali upnik, ki s tožbo v skladu s petim odstavkom 44. člena tega zakona uveljavlja odškodninski zahtevek po 42. ali 43. členu tega zakona, je oproščen plačila takse za pravdni postopek, ki se začne z vložitvijo te tožbe.«.

Za 48. členom se dodata nova 48.a in 48.b člen, ki se glasita:

Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije, kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim.

Postopek mediacije se začne z izdajo sklepa o napotitvi v mediacijo.

Če sodišče ne odloči drugače, sklep o napotitvi v mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti.

Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.

Glede napotitve v mediacijo se smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 19. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF).

Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.

V primerih, ko ta zakon določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.

Postopek mediacije se začne z dnem, ko stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.

Sporazum je treba skleniti v roku, ki ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi.

O sklenitvi sporazuma morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.

Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.

Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.

Med postopkom mediacije rok za vložitev tožbe ne teče.«.

V petem odstavku 59. člena se za besedilom »iz petega odstavka 268. člena tega zakona« doda besedilo »ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka 268. člena tega zakona«.

V drugem odstavku 78. člena se v 2. točki za besedo »dolžnika« doda besedilo »ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem«. V 4. točki se za besedo »prokurista« doda besedilo »ali ima položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem«. V 5. točki se za besedilom »v razmerju do« doda besedilo »insolventnega dolžnika ali«.

Drugi odstavek 87. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.«.

Za 96. členom se doda nov 96.a člen, ki se glasi:

Upniški odbor lahko odloči na dopisni seji, če noben član upniškega odbora ne nasprotuje takemu načinu odločanja v petih delovnih dneh, odkar je imel možnost seznaniti se s sklicem seje.

Glede odločanja upniškega odbora na dopisni seji veljata drugi in peti odstavek 90. člena tega zakona. Član upniškega odbora na dopisni seji glasuje tako, da poda svojo pisno izjavo o glasovanju. Izjava se upošteva, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred iztekom dopisne seje. Glede zastopanja pri glasovanju velja 92. člen tega zakona, glede poteka seje pa 96. člen tega zakona.

Način sklica dopisne seje, pošiljanja gradiva in posredovanja pisne izjave o glasovanju na dopisni seji se določi s poslovnikom o delu upniškega odbora.«.

Peti in šesti odstavek 103. člena se črtata.

V sedmem odstavku se črta 1. točka.

V osmem odstavku se besedilo »2. točke 114. člena« nadomesti z besedilom »2. točke prvega odstavka 114. člena«.

Peti odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Pregled iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki ga opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, se opravi po vnaprejšnjem obvestilu upravitelju ali brez njega. Pregled opravijo sodniki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo, dodeljeni v ministrstvo, pristojno za pravosodje, za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog in imajo izkušnje na področju postopkov zaradi insolventnosti, gospodarskih sporov ali izvršbe, ali univerzitetni diplomirani pravniki z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih s področja postopkov zaradi insolventnosti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali revizorji, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje. O opravljenem pregledu pregledovalci sestavijo poročilo, katerega en izvod se posreduje upravitelju. Ugotovitve iz poročila se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje.«.

V drugem odstavku 108. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

V 3. točki se besedilo »enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja« nadomesti z besedilom »primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja«.

V 7. točki se pika na koncu besedila nadomesti z vejico in doda nova 8. točka, ki se glasi:

V četrtem odstavku se v 2. točki pika na koncu črta in doda beseda »ali« ter nove 3., 4., 5. in 6. točka, ki se glasijo:

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

Prvi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi:

Minister, pristojen za pravosodje, upravitelju odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja:

V četrtem odstavku se v 2. točki za besedo »sposobnost« doda besedilo »ali če ne izpolnjuje več pogoja splošne zdravstvene zmožnosti«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

Kazensko sodišče mora ministra, pristojnega za pravosodje, obvestiti o pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona naslednji delovni dan po nastanku tega dejstva.«.

Drugi do osmi odstavek 112. člena se spremenijo tako, da se glasijo:

»(2) Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah tudi:

Začasna ustavitev imenovanja iz drugega odstavka tega člena traja:

Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, tudi če je bila proti njej v zvezi z uvedenim disciplinskim postopkom izrečena začasna prepoved opravljati funkcijo upravitelja po šestem odstavku 120.l člena tega zakona. Ta začasna ustavitev traja, dokler traja začasna prepoved po šestem odstavku 120.l člena tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti:

Ministra, pristojnega za pravosodje, mora naslednji delovni dan po nastanku dejstva obvestiti: