TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Oprostitev plačila sodne takse je posledica kompleksne odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja številnih parametrov. Sodišče mora napraviti celovito presojo, ki v konkretnem primeru ni bila opravljena.

12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki napotuje na ZUPJS. Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upoštevajo in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za opravičenost do denarne socialne pomoči.

Zavrnitev predloga za obročno plačilo takse na podlagi samega dejstva lastništva v podjetjih je materialnopravno zmotno.

Zgolj lastništvo pravne osebe ne more biti samo po sebi razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. ZUPJS natančno določa, kakšen dohodek ter premoženje se upoštevata pri uveljavljanju pravic (tudi do denarne socialne pomoči). Upoštevajo se sicer med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (17. člen ZUPJS), vendar v okviru celovite presoje. Upošteva se tržna vrednost deležev, pri čemer podzakonski predpis določa, kako se vrednost lastniških deležev izračuna. Končno pa 19. člen ZUPJS določa tudi, kako se vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi ZUPJS zniža oziroma v kakšnem obsegu se ta vrednost upošteva.