TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka spremeni tako, da glasi:

„Tožnica se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 3. 10. 2011 dalje in se ji od tega dne dalje prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: lahka fizična dela, brez dvigovanja in premeščanja bremen do 5 kg, le psihično nezahtevna, enostavna in materialno manj odgovorna dela, brez večjih psihičnih pritiskov, hitre menjave dela, stresnih konfliktov ali permanentno manjših psihičnih obremenitev, brez vsiljenega ritma dela, brez dela na normo, le v zaprtih, klimatsko urejenih prostorih, kjer lahko delovne naloge opravi pretežno sede, z možnostjo krajše stoje ali hoje po ravnem, v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v višini 468,85 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka pa od prvega naslednjega dne do plačila še zakonske zamudne obresti.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Ker tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, zmožna pa je s krajšim delovnim časom od polnega v trajanju štiri ure dnevno opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, ji ni mogoče priznati pravice do premestitve po določbi 91. člena ZPIZ-1, pač pa na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.