TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Člen 18 Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 19/91, 9/94 in 21/94) je v neskladju z Ustavo, razen kolikor določa predkupno pravico tistim, ki so bili ob uveljaviti Stanovanjskega zakona imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini, in se v obsegu, v katerem je neskladen z Ustavo, ne sme uporabljati. 2. Peti odstavek 54. člena Stanovanjskega zakona se razveljavi. 3 . Določbe 56. člena, drugega odstavka 113. člena, 115. člena in 117. členaStanovanjskega zakona niso v neskladju z Ustavo. 4. V 125. členu Stanovanjskega zakona se razveljavijo: a) v četrtem odstavku besede: "s čimer pridobi pravico do selitve drugega najemnika v to stanovanje pod enakimi pogoji, kot so veljali za prejšnjega imetnika stanovanjskega pravice." b) deveti in deseti odstavek v celoti. 5. Člen 150 Stanovanjskega zakona ni v neskladju z Ustavo. 6. Stanovanjski zakon je v neskladju z Ustavo, kolikor za neprofitna stanovanja in za stanovanja, na katerih je bila do njegove uveljavitve dodeljena stanovanjska pravica, zahteva pri oblikovanju najemnine skladnost z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ne da bi zakon sam v temelju uredil tako najemnino in določil okvire za podzakonski akt o metodologiji njenega določanja in s tem tudi o obsegu omejitve prostega določanja najemnine. Državni zbor mora to neskladje z Ustavo odpraviti v dvanajstih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 7. Člen 155 a Stanovanjskega zakona se razveljavi.

1. Uzakonitev predkupne pravice na stanovanju v korist najemnika stanovanja (18. člen Stanovanjskega zakona) je kot omejitev uživanja lastnine (33. člen Ustave) v neskladju z Ustavo, razen kolikor je bil najemnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona na (istem) stanovanju v družbeni lastnini imetnik stanovanjske pravice. 2. Peti odstavek 54. člena (noveliranega) Stanovanjskega zakona naknadno (torej v nasprotju z načeli pravne države iz drugega člena Ustave) ugodneje obravnava vse najemnike v nekoč podržavljenih stanovanjih in to v breme lastnikov teh stanovanj, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravico do zasebne lastnine (33. člen v zvezi s 67. členom Ustave) in zato v nedskladju z Ustavo. 3. 56. člen Stanovanjskega zakona, ki določa omejitev razpolaganja z zasebno lastnino, ni v neskladju z Ustavo, ker je omejitev utemeljena z določbami prvega odstavka 67. člena Ustave. 4. Členi 113., drugi odstavek 115. in 117. Stanovanjskega zakona vzpostavljajo, kolikor gre za podržavljena stanovanja, le začasno oziroma prehodno lastninsko stanje, ki je hkrati priprava za morebitno denacionalizacijo, in zato niso v neskladju z Ustavo. 5. a) Ustavno sodišče je že v zadevi odl US-I, 35 odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da 125. člen najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih ne omogoča odkupa teh stanovanj po 117. in 119. členu Stanovanjskega zakona, saj ne gre za enake dejanske stanove. b) Določbe noveliranega 125. člena Stanovanjskega zakona, ki naknadno torej v nasprotju z načeli pravne države, lastniku denacionaliziranega stanovanja za primer, če se ne bo strinjal s katerim od "modelov" iz tega člena, začasno prepovedujejo odtujevanje lastnega stanovanja (deseti odstavek 125. člena Stanovanjskega zakona) ali pa mu omejujejo svobodo izbire najemnika in sklepanja najemnih razmerij za to stanovanje (četrti odstavek 125. člena Stanovanjskega zakona) kršijo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). c) V neskladju z Ustavo je tudi določba v devetem odstavku 125. člena Stanovanjskega zakona o tem, da se je najemnik dolžan preseliti; ta določba krši pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in načela pravne države, kot so obstojnost prava, zaupanje v pravo, pravičnost. 6. a) Določba 150. člena Stanovanjskega zakona, kolikor tudi za denacionalizirana stanovanja, na katerih je bila do uveljavitve zakona dodeljena stanovanjska pravica, določa neprofitno najemnino, ni v neskladju z Ustavo, saj pomeni ukrep zagotavljanja socialne funkcije stanovanjskega premoženja, nujen še posebej v prehajanju s stanovanjske pravice na najemna razmerja; v lastnino na denacionaliziranih stanovanjih pa ne posega, ker je ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona še ni bilo. b) Ni v skladju z Ustavo, da Stanovanjski zakon neprofitne najemnine v temelju ni opredelil in ni določil okvirov za dopustno omejevanje prostega določanja najemnine, temveč je to v celoti prepustil podzakonskemu aktu. 7. Člen 155. a je v neskladju z Ustavo, ker v nasprotju z načeli pravne države naknadno spreminja obstoječa pravna razmerja in ustvarja notranji konflikt med določbami istega zakona ter brez utemeljitve na določbah 67. člena Ustave posega v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave).