TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tč. 3 izreka razveljavi glede plačila zneska 535.251,00 SIT z ZZO in v tč. 4 izreka glede zneska 449.955,00 SIT z ZZO in v tč. 6 ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Tožena stranka v pogodbi o medsebojnih razmerjih koncerna ni imela ustrezno urejenega izrečnega prenosa pristojnosti za sprejem programa razreševanja presežka delavcev na organe Holdinga, tega pa ni predvideval niti kasneje sprejet statut Holdinga, zato je program razreševanja sprejel nepristojni organ, saj bi ga moral sprejeti direktor d.o.o. (tožene stranke) in ne direktor Holdinga, ker je na podlagi 2. člena ZDR poslovodni organ pristojen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja v času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov.

V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja mora tožena stranka vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi prenehalo. Pri tem je treba pri izplačilu plač upoštevati tudi omejitveno zakonodajo, ki je veljala v spornem obdobju, ker delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.