TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se deloma ugodi tako, da se v 1. točki sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142‑676/2018/5 (1312‑03) z dne 19. 4. 2018 za besedo „istovetnosti“ odpravi besedilo „in ugotavljanja določenih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito“, v preostalem pa se tožba zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Sodišče iz izpodbijanega sklepa ne razbere zadostne dejanske podlage za omejitev gibanja tožniku na podlagi 2. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Toženka v izpodbijanem sklepu sicer navaja razloge za nevarnost tožnikovega pobega, vendar pa je to le eden izmed pogojev za omejitev gibanja na podlagi citirane določbe, medtem ko glede ostalih kumulativnih pogojev v izpodbijanem sklepu ni ustreznih razlogov. Tako iz obrazložitve sklepa ni razvidno, katera so tista dejstva, na katerih temelji tožnikova prošnja in ki jih ima tožena stranka oziroma pristojni organ namen ugotavljati, oziroma katera so tista dejstva, ki jih brez omejitve gibanja ne bi bilo mogoče pridobiti. Razlog za omejitev gibanja tožniku na podlagi 2. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 zato ni utemeljen.

Obrazloženo, z obširnim opisom razmer v Azilnem domu, pa v izpodbijanem sklepu tožena stranka pravilno ugotavlja, zakaj drugih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti tožnikovo omejitev gibanja. Na ta način je toženka ustrezno obrazložila sorazmernost izrečenega ukrepa pridržanja v smislu določb 2. odstavka 84. člena ZMZ-1.