TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 600,00 EUR in regres za letni dopust za leto 2012 v bruto znesku 800,00 EUR, od teh zneskov odvesti akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. v letu za znesek iz tekočega leta dalje do plačila. Zahtevek za plačilo razlike med bruto in neto zneskoma in plačilo prispevkov se zavrne.

2. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki obračunati delo preko polnega delovnega časa v bruto znesku 1.935,96 EUR, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zahtevek za plačilo razlike med bruto in neto zneskom pa se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki obračunati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust v bruto višini 292,00 EUR, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2012 dalje do plačila, zahtevek za plačilo razlike med bruto in neto zneskom se zavrne.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožniku pripada regres za letni dopust v bruto znesku. Vendar je glede na to ugotovitev napačno oblikovalo izrek sodbe v delu, ko je toženi stranki naložilo plačilo bruto zneskov in po odvodu davkov in prispevkov plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je tožena stranka dolžna obračunati bruto zneska regresa in po plačilu akontacije dohodnine tožniku izplačati neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik je pri toženi stranki v spornem letu pridobil pravico do koriščenja letnega dopusta v višini 27 delovnih dni, ker pa je bil pri njej zaposlen do 31. 7. 2012, je imel pravico izkoristiti 16 dni (7/12). Izkoristil je 11 dni, ostalo pa mu je 5 dni neizkoriščenih po krivdi tožene stranke. Skladno z 2. odstavkom 162. člena ZDR je imel tožnik pravico izkoristiti letni dopust tudi pri drugem delodajalcu v sorazmernem trajanju 5/12, za ta del neizkoriščenega letnega dopusta pa tožena stranka ni solidarno odgovorna, saj je solidarna odgovornost delodajalca prenosnika (po 3. in 4. odst. 73. člena ZDR) določena le za terjatve, ko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi objektivnega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi. Zato tožnik od tožene stranke utemeljeno zahteva nadomestilo le za 5 dni neizkoriščenega letnega dopusta, ni pa upravičen do nadomestila za preostali neporabljeni dopust.