TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se deloma ugodi ugovoru toženih strank in se sklep sodišča prve stopnje III P 142/2012 z dne 20. 1. 2012 v 3. alineji I./I. točke in III/I. točke spremeni tako, da se glasi:

„I. - da črna gradnja v X M. J. lahko pripelje za rešetke in da bo „Svojo črno graščino lahko občudoval izza rešetk“;

III. Ta začasna odredba velja vse do pravnomočne odločitve sodišča v pravdni zadevi zaradi varstva osebnostnih pravic tožnika M. J. zoper toženi stranki K. d.o.o. in P. V., razen glede druge in tretje alineje I./I. točke, ki se nanaša na trditve, da je tožnik črnograditelj, v tem delu začasna odredba velja do nove odločitve Ministrstva za okolje in prostor ali Inšpektorata RS za okolje in prostor, če bo ugotovljeno, da je tožnik nezakonito gradil stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, ki je bil predmet obravnavanja v postopkih, v katerih so bile izdane: odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 356-02-1082/2005 z dne 23. 1. 2008, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 061-02-259/2005-16 z dne 4. 5. 2011 in sodba Upravnega sodišča RS I U 1098/2011-11“;

v II. točki pa se doda alineja, ki se glasi:

„- da ga prepisan magisterij ali poginuli piščanci, kar M. J. lahko pripelje za rešetke“.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe, je bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja.

Komentar ali vrednostna sodba o ravnanjih javne osebe je lahko pretirana, uničujoča, iracionalna, lahko so izražene negativne vrednostne sodbe v okviru novinarsko slikovitega načina predstavitve obravnavane tematike, takšna ravnanja pa niso protipravna, če temeljijo na resničnih dejstvih.

Ni vsaka neresnična trditev že poseg v osebnostno pravico oziroma v čast in dobro ime, saj pravica do popravka omogoča prizadeti osebi, da se dopolnijo nepopolne ali popravijo napačne informacije, objavljene v prispevku. Nepopolna informacija pa se lahko izkaže kot neresnična informacija in je lahko za tožnika žaljiva.