TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Upravljalec smučišča je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako, da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tretjetoženec je smučal nepazljivo oz. z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje. V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora namreč smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. Tretjetoženec pa je s svojim neprilagojenim smučanjem kršil citirane določbe 21. člena ZVJS, zaradi česar je podana njegova odgovornost za nastalo škodo.