Zakon o varnosti v železniškem prometu (uradno...

2146. Zakon o varnosti v železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZelP-UPB3)

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 23. 5. 2013 je Državni zbor na seji dne 20. 6. 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki obsega:

-

Zakon o varnosti v železniškem prometu – ZVZelP (Uradni list RS, št. 61/07 z dne 10. 7. 2007),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZelP-A (Uradni list RS, št. 21/10 z dne 15. 3. 2010),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZelP-B (Uradni list RS, št. 60/11 z dne 29. 7. 2011),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZelP-C (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013).

Št. 326-03/13-5/3

Ljubljana, dne 20. junija 2013

EPA 1231-VI

Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik

Z A K O N
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZelP-UPB3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.

(2)

Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.

(3)

Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

-

Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/110/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (UL L št. 345 z dne 23. 12. 2008, str. 62) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES);

-

Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne 18. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2013/9/EU z dne 11. marca 2013 o spremembi Priloge III k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 68 z dne 12. 3. 2013, str. 55, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES);

-

Direktive 2007/59/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).

2. člen

(železniški sistem)

(1)

Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.

(2)

Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.

(3)

Strukturni podsistemi so:

a)

Infrastruktura

Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, gradbene objekte (mostovi, predori itd.) in pripadajočo infrastrukturo na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.), varnostna in zaščitna oprema.

b)

Energija

Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem in opremo za merjenje porabe električne energije ob progi.

c)

Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.

č) Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.

d)

Tirna vozila

Podsistem vsebuje strukturo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, opremo za merjenje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

(4)

Operativni podsistemi so:

a)

Vodenje in upravljanje prometa

V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.

b)

Vzdrževanje

V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.

c)

Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet

Ta podsistem zajema:

-

aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;

-

aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.

(5)

Iz železniškega sistem so izvzeta:

a)

omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;

b)

zasebna železniška infrastruktura, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;

c)

vozila, ki so del kulturne dediščine in obratujejo v nacionalnih omrežjih, v kolikor so skladna z nacionalnimi varnostnimi pravili in predpisi, z namenom varnega obratovanja teh vozil.

3. člen

(železniška proga)

(1)

Sestavni deli železniške proge so:

-

spodnji in zgornji ustroj proge;

-

signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;

-

stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;

-

stabilne naprave električne vleke;

-

progovni pas.

(2)

Proge se glede na pomen za železniški promet oziroma glede na povezovalno vlogo v prostoru in glede na gospodarski pomen delijo na glavne in regionalne.

(3)

Vlada Republike Slovenije na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi kategorizacijo prog.

4. člen

(vseevropski železniški sistem)

(1)

Vseevropski železniški sistem obsega vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kot sta določena v Prilogi I Direktive 2008/57/ES.

(2)

Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za vožnjo na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali njegovem delu.

(3)

Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 2008/57/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

"avtostop naprave" so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;

2.

"del podsistema" je skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, in zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema;

3.

"evropska specifikacija" pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES;

4.

"gradnja" je izvedba del, s katerimi se zgradi nov podsistem ali del podsistema;

5.

"imetnik tirnega vozila" je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu na podlagi najemne ali druge pogodbe in je kot tak vpisan v nacionalnem registru tirnih vozil;

6.

"incident" pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;

7.

"industrijski tir" je tir, ki ga lastnik uporablja za lasten prevoz blaga ali oseb in ni sestavni del železniškega sistema;

8.

"izvršilni železniški delavci" so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu;

9.

"lokomotive" so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;

10.

"mejna nakladalna masa" je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško tirno vozilo;

11.

"motorniki in motorne garniture" so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;

12.

"motorna vozila za posebne namene" so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč in resnih nesreč);

13.

"nacionalni predpisi" so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev podsistemov in so priglašeni Evropski komisiji v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;

14.

"nacionalni varnostni predpisi" so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika;

15.

"nadgradnja" je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema;

16.

"največja dovoljena progovna hitrost" je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;

17.

"največja hitrost vlaka" je največja hitrost, ki je določena z voznim redom posameznega vlaka za vsak vlak in ki ne sme preseči največje dovoljene progovne hitrosti;

18.

"naročnik" je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;

19.

"nesreča" pomeni nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;

20.

"obratovalno dovoljenje" je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema ali dela podsistema v obratovanje;

21.

"obnova" je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;

22.

"obstoječi železniški sistem" sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;

23.

"omrežje" so proge, postaje, terminali in vse vrste fiksne opreme, potrebne za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;

24.

"osnovni parameter" je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;

25.

"preiskovalni organ" je stalni organ za preiskavo resnih nesreč, nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob resni nesreči, nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;

26.

"posebni primer" pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;

27.

"prevoznik" v železniškem prometu je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;

28.

"proga druge železnice" je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago in ni del železniškega sistema;

29.

"projekt v poznejši fazi razvoja" je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za Republiko Slovenijo. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti;

30.

"resna nesreča" pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; "velika škoda" pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;

31.

"serija" je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;

32.

"sistem varnega upravljanja" pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;

33.

"skupne varnostne metode (SVM)" so metode, ki jih je treba uporabiti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;

34.

"subjekt zadolžen za vzdrževanje" je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;

35.

"tehnični predpisi" so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki določajo zahtevane lastnosti podsistemov, delov podsistemov ali proizvodov ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami;

36.

"tip" je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove tirnega vozila, ki jih vsebuje enotno spričevalo o pregledu tipa, določeno v modulu B Sklepa 93/465/EGS;

37.

"tirno vozilo" je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več podsistemov ali delov podsistemov;

38.

"upravljavec" javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;

39.

"usklajeni standard" je standard, ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami in ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;

40.

"varnostni organ" je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;

41.

"vključitev v obratovanje" pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem ali del podsistema postavi v stanje načrtovanega delovanja;

42.

"vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu" (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje strukturnih podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja; kot vzdrževalna dela v javno korist se izvedejo tudi obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture (npr. cestne), ki jih je potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture;

43.

"zamenjava v okviru vzdrževanja" je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;

44.

"železniško območje" je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi.

II. INTEROPERABILNOST

6. člen

(pogoji za interoperabilnost)

(1)

Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.

(2)

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.

(3)

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.

(4)

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.

1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost

7. člen

(pomen in vsebina)

(1)

TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema.

(2)

Vsaka TSI vsebuje:

-

področje uporabe,

-

bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,

-

funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,

-

komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,

-

postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-verifikacijo podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,

-

strategijo izvajanja TSI,

-

pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.

(3)

Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 29. člena Direktive 2008/57/ES.

8. člen

(združljivost TSI z obstoječim sistemom)

(1)

Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri, če pa nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se navedejo v prilogi k TSI kot odprta vprašanja.

(2)

TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Evropska železniška agencija, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi, specifikacije ali tehnični dokumenti ali njihovi deli obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov, specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v javni uporabi.

9. člen

(odstopanja od uporabe TSI)

(1)

Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:

-

ob gradnji novega podsistema, nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema ali v drugih primerih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki so v času objave TSI v poznejši fazi razvoja, kar pomeni, da je že v teku umeščanje podsistema v prostor ali je v izdelavi projektna dokumentacija oziroma so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe;

-

ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječega podsistema;

-

v primeru gradnje, nadgradnje oziroma obnove obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;

-

če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI;

-

za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.

(2)

Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo iz Priloge IX Direktive 2008/57/ES z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.

(3)

V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z informacijami, določenimi v Prilogi IX Direktive 2008/57/ES. Če Evropska komisija odločitve v primeru iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena ne sprejme v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno.

(4)

V primerih iz prve, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena Evropska komisija preveri skladnost dokumentacije in obvesti državo članico o rezultatih analize ter po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki se morajo uporabiti. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik lahko rešitve, navedene v uradnem dopisu predloga za odstopanje, ki je bil poslan Evropski komisiji v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES, nemudoma uporabi.

(5)

Ministrstvo Evropski komisiji v enem letu od začetka veljavnosti vsake posamezne TSI pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije.

2. Komponente interoperabilnosti

10. člen

(pomen)

Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem "komponenta" zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema.

11. člen

(ocenjevanje skladnosti)

(1)

Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2008/57/ES.

(2)

Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.

(3)

Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.

(4)

Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.

(5)

Gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.

(6)

Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške vlagatelja.

(7)

Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v tirna vozila na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja tirnih vozil mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, na stroške vlagatelja. Upravljavec mora pri postopku preverjanja združljivosti sodelovati v primerih, kadar se ta postopek izvaja na javni železniški infrastrukturi.

(8)

Minister natančneje predpiše postopek preverjanja združljivosti proizvodov iz šestega in sedmega odstavka tega člena z obstoječim železniškim sistemom.

12. člen

(bistvene zahteve)

(1)

Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2008/57/ES.

(2)

Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Enako velja v obdobju, ki ga določi posamezna TSI, za železniške proizvode, opredeljene v TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bili dani na trg do začetka veljavnosti TSI. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.

(3)

Če evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni pogoj za zagotovitev interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.

(4)

Če evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2008/57/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.

(5)

Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij.

(6)

Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pa mora storiti vse, kar je potrebno, za vzpostavitev skladnosti komponente interoperabilnosti in odpravo kršitve pod pogoji, ki jih določi ministrstvo. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik neskladnosti ne odpravi, mora ministrstvo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom.

3. Podsistemi

13. člen

(pomen)

Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 2. členu tega zakona.

14. člen

(ES-verifikacija podsistemov)

(1)

Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami TSI o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.

(2)

ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek verifikacije podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi III Direktive 2011/18/EU. Priglašeni organ lahko po postopku iz Priloge III Direktive 2011/18/EU izda tudi vmesno ES-izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo, pa lahko izda potrdilo o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.

(3)

ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev sklicuje na TSI. Na progah, ki niso interoperabilne do izdaje predpisa iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, in tudi pri odstopanjih iz 9. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, naveden v posamezni TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov. Seznam priglašenih nacionalnih predpisov je treba obnoviti ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanj v skladu z 9. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI. Istočasno se imenujejo tudi imenovani organi iz 19.a člena tega zakona za izvedbo postopka verifikacije podsistema v skladu s temi nacionalnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki se uporabljajo za omrežja, za katera ni potrebno zagotoviti interoperabilnosti, ni treba uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.

(4)

Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkov, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za preveritev skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2008/57/ES in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe.

14.a člen

(verifikacija podsistemov po nacionalnih predpisih)

(1)

Podsistemi vseevropskega železniškega sistema morajo biti skladni z zahtevami nacionalnih predpisov in morajo izpolnjevati zanje predpisane bistvene zahteve, razen zahtev, ki jih določajo posamezne TSI. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami nacionalnih predpisov o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo pri podeljevanju in preverjanju varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa pri podeljevanju in preverjanju varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določbami nacionalnih predpisov.

(2)

Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi je postopek, s katerim imenovani organ za ugotavljanje skladnosti v skladu z določbami nacionalnih predpisov na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi potrdi, da je podsistem ali del podsistema zgrajen, nadgrajen ali obnovljen v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter da se lahko vključi v obratovanje.

(3)

Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi se izvede na interoperabilnih glavnih progah za dele podsistema, za katere se ne uporabljajo TSI, in za vse podsisteme ali dele podsistemov na neinteroperabilnih progah.

(4)

Verifikacijo podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi pri izvajanju zamenjav v okviru vzdrževanja izvedeta upravljavec ali prevoznik v skladu z določbami operativnih predpisov, sprejetih in uveljavljenih v okviru sistema varnega upravljanja upravljavca ali prevoznika.

(5)

Ponovnih pregledov ni dovoljeno zahtevati, če so ti že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev izjave o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi za preveritev skladnosti podsistemov ali delov podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatne preglede lahko opravi imenovani organ samo takrat, ko ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z nacionalnimi predpisi in bistvenimi zahtevami iz Priloge III Direktive 2008/57/ES.

15. člen

(ES-izjava o verifikaciji)

(1)

ES-izjava o verifikaciji je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, če gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma pogoj za izdajo obratovalnega dovoljenja, če gre za gradnjo ali dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

(2)

Vsebina ES-izjave o verifikaciji podsistema je določena v Prilogi II Direktive 2011/18/EU.

15.a člen

(izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih)

(1)

Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih je dokument, ki ga izda naročnik na podlagi potrdila o verifikaciji in je pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja po končani gradnji, nadgradnji ali obnovi podsistemov ali delov podsistemov. Podsistemi, za katere je izdana izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge III Direktive 2008/57/ES v skladu z nacionalnimi predpisi.

(2)

Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora temeljiti na podatkih, ki izhajajo iz postopka verifikacije za podsisteme ali dele podsistemov, na interoperabilnih in neinteroperabilnih progah, skladno z določbami 14.a člena tega zakona. Napisana mora biti v slovenskem jeziku, kar velja tudi za tehnično dokumentacijo.

(3)

Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora vsebovati:

-

navedbo predpisa, na podlagi katerega je izjava izdana,

-

ime in naslov naročnika ali proizvajalca ali njunega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji (firma in popolni naslov; v primeru pooblaščenega zastopnika pa tudi ime naročnika ali ime proizvajalca),

-

kratek opis podsistema ali dela podsistema,

-

ime in naslov imenovanega organa, ki je vodil postopek verifikacije po nacionalnih predpisih iz 14.a člena tega zakona,

-

navedbo dokumentov, vključenih v projektno ali tehnično dokumentacijo,

-

vse začasne ali stalne nacionalne predpise, s katerimi morajo biti podsistemi ali deli podsistemov skladni in zlasti omejitve ali drugačne pogoje obratovanja,

-

rok veljavnosti izjave,

-

navedbo odgovorne osebe naročnika,

-

datum in podpis.

(4)

Izjavi o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora biti priložena naslednja tehnična dokumentacija:

-

listine o skladnosti, ki jih morajo imeti komponente iz petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona (v primeru, da se TSI ne uporablja ali so dovoljena odstopanja se listine o skladnosti lahko nadomestijo z ES – izjavami o skladnosti),

-

listine, ki dokazujejo združljivost v skladu z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona,

-

če obstajajo, vmesna potrdila o verifikaciji podsistema ali potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih, vključno z rezultatom preverjanja,

-

potrdilo o verifikaciji po nacionalnih predpisih, ki so mu priloženi ustrezni izračuni in ga podpiše imenovani organ, pristojen za verifikacijo po nacionalnih predpisih, s katerim potrjuje skladnost podsistema z zahtevami iz nacionalnih predpisov in navaja morebitne omejitve, ki so bile ugotovljene med izvedbo obnove, nadgradnje ali gradnje in niso bile odpravljene. Potrdilu o verifikaciji po nacionalnih predpisih morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela imenovani organ v okviru svojih nalog v skladu z določbami 19.a člena tega zakona,

-

poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba 352/2009/ES).

(5)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih izda potrdilo o verifikaciji, namenjeno naročniku oziroma prosilcu.

(6)

Potrdilo mora vsebovati sklicevanje na nacionalne predpise v zvezi s katerimi je pristojni organ v postopku preverjanja preverjal skladnost, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dele, za katere velja odstopanje od TSI ter tistimi, ki se nanašajo na gradnjo, nadgradnjo ali obnovo na progah, ki niso interoperabilne.

16. člen

(obratovalno dovoljenje)

(1)

Strukturni podsistem ali del podsistema se vključi v obratovanje na podlagi obratovalnega dovoljenja, ki ga izda varnostni organ.

(2)

Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve. Pred izdajo obratovalnega dovoljenja morata biti preverjeni:

-

tehnična združljivost teh podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in

-

varna vključitev teh podsistemov ali delov podsistemov v sistem, v katerega se vključujejo, v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.

(3)

Pri obnovah, nadgradnjah gradnjah ali odstranitvah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, mora biti k projektni dokumentaciji zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa priloženo tudi soglasje varnostnega organa. Varnostni organ izda soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi vmesnega potrdila imenovanega organa po nacionalnih predpisih za fazo projektiranja ter vmesnega potrdila priglašenega organa, če tako določajo posamezne TSI ali so v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja se mora predložiti izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih ter ES-izjava o verifikaciji, če tako določajo posamezne TSI ali bodo v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz šeste ali sedme alineje sedmega odstavka tega člena.

(4)

Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu opis projekta iz katerega je razviden obseg obnove, nadgradnje ali gradnje. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čimprej, najpozneje pa v štirih mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.

(5)

V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo ali izvedbeni načrt, ki mora biti v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona. K vlogi se priloži soglasja upravljavcev javne infrastrukture in poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Za obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture, ki jih je treba zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vzdrževalnih delih v javno korist.

(6)

Obratovalno dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov po nacionalnih predpisih z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge III Direktive 2011/18/EU. Kadar varnostni organ odloči, da za izvajanja obnove, nadgradnje ali gradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, kar upravljavec določi v svojem operativnem predpisu.

(7)

Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi objektov, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora naročnik ali njegov pooblaščenec posredovati vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja varnostnemu organu v roku 30 dni po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, in sicer:

-

izjavo izvajalca del o zaključku del,

-

izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del,

-

projekt izvedenih del,

-

dokazilo o zanesljivosti objekta,

-

listine o skladnosti in združljivosti,

-

v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti ES-izjavo o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami,

-

izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih,

-

navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.

(8)

V primeru, da vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec, lahko to stori izvajalec del.

(9)

Če varnostni organ iz priložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ z odločbo zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

(10)

Kadar se nameravajo vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti soglasje.

(11)

Kadar je zaradi izvajanja obnov, nadgradenj ali gradenj na železniških podsistemih potrebno poseči ali zgraditi naprave ali objekte druge infrastrukture, se ta dela izvedejo pod nadzorom upravljavca druge infrastrukture ali lastnika druge infrastrukture. Skladnost izvedenih del se verificira tako, da upravljavec druge infrastrukture ali lastnik druge infrastrukture pred vključitvijo podsistema v obratovanje pod posebnimi pogoji poda pisno izjavo, da so vsa dela na drugi infrastrukturi izvedena v skladu z izdanim soglasjem oziroma v skladu s predpisanimi zahtevami za tovrstne naprave ali objekte. Tako pridobljena izjava je obvezni del dokazila o zanesljivosti objekta.

16.a člen

(črtan)

16.b člen

(črtan)

17. člen

(obratovalno dovoljenje za tirna vozila)

(1)

Pred uporabo tirnega vozila na omrežju varnostni organ, ki je pristojen za to omrežje, dovoli začetek obratovanja tega vozila z izdajo prvega obratovalnega dovoljenja ali s priznanjem prvega obratovalnega dovoljenja, izdanega v eni od držav članic. V primerih, ko TSI vključujejo posebne primere, odprta vprašanja ali odstopanja od uporabe TSI v skladu z 9. členom tega zakona, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja, varnostni organ dovoli začetek obratovanja tega vozila na omrežju z izdajo dodatnega obratovalnega dovoljenja.

(2)

Varnostni organ izdaja tudi obratovalna dovoljenja za tipe tirnih vozil in obratovalna dovoljenja za serije tirnih vozil. V primeru izdaje obratovalnega dovoljenja za serijo tirnih vozil varnostni organ obvesti vlagatelja o postopku, v skladu s katerim bo izdano dovoljenje.

(3)

Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje posebne pogoje uporabe in druge omejitve.

(4)

Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, pridobi dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

17.a člen

(prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)

Za tirno vozilo, ki je skladno z vsemi ustreznimi TSI, ki vsebujejo večino bistvenih zahtev in veljajo ter se uporabljajo ob začetku obratovanja tirnega vozila, izda varnostni organ prvo obratovalno dovoljenje brez dodatnega preverjanja, če je predložena popolna dokumentacija o izvedenem postopku ES-verifikacije vseh strukturnih podsistemov tirnega vozila v skladu s tem zakonom.

(2)

Vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. V primeru, če gre za tirno vozilo, ki ima vse potrebne ES-izjave o verifikaciji, lahko varnostni organ preverja ustreznost vozil le glede:

-

tehnične združljivosti podsistemov tirnega vozila in njihove varne vključitve v obratovanje,

-

tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, na katerem bo obratovalo,

-

nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo glede odprtih vprašanj v TSI,

-

nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v posameznih TSI.

(3)

Ustreznost tirnih vozil v primerih iz prejšnjega odstavka se dokazuje z izjavo o verifikaciji iz 15.a člena tega zakona, ki jo izda imenovani organ.

17.b člen

(dodatno obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)

Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije, ki je skladno s pogoji iz TSI, samo, če TSI vključuje posebne primere in odprta vprašanja, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji vloži vlogo za dodatno obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, navesti njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji in varnostnemu organu predložiti naslednjo dokumentacijo:

a)

dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje;

b)

izvod tehnične dokumentacije, določene v Prilogi III Direktive 2011/18/ES. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov, katerih podatki niso usklajeni z ustrezno TSI, mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov;

c)

evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;

d)

dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog;

e)

poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/E.

(3)

Varnostni organ lahko pri odločanju o vlogi preverja pogoje glede:

-

tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, vključno z nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za odprta vprašanja in ki so nujni za zagotovitev te skladnosti,

-

uporabe nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v TSI.

(4)

Varnostni organ lahko pred odločitvijo zaradi dodatnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka zahteva, da se mu posredujejo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali da se izvede poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. V tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.

(5)

V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.

(6)

Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v dveh mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v enem mesecu po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.

17.c člen

(prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki niso skladna s TSI)

(1)

Vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki ni skladno s TSI ali za katero pomemben del bistvenih zahtev ni zajet v TSI ali za katero veljajo odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona, predloži varnostnemu organu izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 15.a člena tega zakona za tirno vozilo, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na omrežju v Republiki Sloveniji.

(2)

Varnostni organ izda prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo po preverjanju tehničnih pogojev določenih v TSI, ki ga izvede priglašeni organ, za preverjanje katerih se uporabi postopek za ES-verifikacijo podsistema in preverjanju tehničnih pogojev iz nacionalnih predpisov, ki ga izvede imenovani organ po nacionalnih predpisih, priglašenih Evropski komisiji, ki so v skladu s Prilogo VII Direktive 2008/57/ES, spremenjene z Direktivo 2009/131/ES.

(3)

Obratovalno dovoljenje, izdano v skladu s prejšnjim odstavkom, velja le na omrežju ali delu omrežja v Republiki Sloveniji, za katerega je izdano.

17.č člen

(dodatno obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)

Za tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo prvo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, varnostni organ na podlagi primerjave referenčnih dokumentov iz četrtega odstavka 17.b člena tega zakona odloči o potrebi izdaje dodatnega obratovalnega dovoljenja za vožnjo po omrežju Republike Slovenije na podlagi vloge naročnika, proizvajalca ali njunih pooblaščencev.

(2)

V primeru, da varnostni organ odloči, da je potrebna izdaja dodatnega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila iz prejšnjega odstavka, vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju, ki vključuje vsaj:

a)

dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja in dokumentacijo o postopku, s katerim se je preverilo izpolnjevanje varnostnih zahtev, vključno z odstopanji dovoljenimi v skladu z 9. členom tega zakona;

b)

tehnične podatke, program vzdrževanja in operativne značilnosti tirnega vozila. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov, ki se nanašajo na uporabo posnetkov naprav za snemanje glasovnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;

c)

evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja tirnega vozila in na zahtevo varnostnega organa tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;

d)

dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog;

e)

poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES.

(3)

Ustreznost tirnih vozil v primerih iz točk b), c) in d) prejšnjega odstavka preveri imenovani organ po nacionalnih predpisih z izdajo potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih podsistema ali dela podsistema, na podlagi katerega naročnik ali njegov pooblaščenec izdela izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih.

(4)

Varnostni organ sme izvesti dodatna preverjanja izpolnjevanja pogojev iz točk a) in b) prejšnjega odstavka samo, če obstaja resna nevarnost, da dokumenti ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.

(5)

Varnostni organ lahko odloči, da bo pred odločitvijo pridobil dodatne informacije, opravil analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali zahteval poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev, navedenih v c) in d) točki drugega odstavka tega člena, in njihove skladnosti z nacionalnimi predpisi. Po sprejemu referenčnega dokumenta iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C iz tega dokumenta.

(6)

V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.

(7)

Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v štirih mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v dveh mesecih po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.

17.d člen

(druge določbe o obratovalnem dovoljenju)

(1)

Če varnostni organ zavrne izdajo obratovalnega dovoljenja, lahko prosilec za izdajo dovoljenja v enem mesecu od prejema zavrnilne odločbe pri varnostnem organu vloži pritožbo. Varnostni organ mora najkasneje v dveh mesecih ponovno preučiti vlagateljevo vlogo in v primeru, če ugotovi morebitne napake v postopku ali nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko bila njegova odločitev drugačna, z novo odločbo odpravi izpodbijano odločbo in o zadevi odloči drugače. Če svoje odločbe ne namerava spremeniti, pritožbo skupaj z upravnim spisom čimprej posreduje ministrstvu.

(2)

Ministrstvo lahko v sedmih dneh od prejema pritožbe zaprosi Evropsko železniško agencijo za mnenje o utemeljenosti pritožbe. Prejeto mnenje posreduje tudi pritožniku in varnostnemu organu. Če mnenja agencije ne prejme v enem mesecu od dneva poslanega zahtevka agenciji, ministrstvo o pritožbi odloči brez mnenja agencije, in sicer najkasneje v enem mesecu. Če ministrstvo ne zahteva mnenja agencije, mora o pritožbi odločiti najkasneje v dveh mesecih od prejema pritožbe.

(3)

Če varnostni organ niti v treh mesecih po poteku rokov iz šestega odstavka 17.b člena oziroma šestega odstavka 17.č člena tega zakona ne izda odločbe o izdaji obratovalnega dovoljenja, se šteje, da je bilo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo izdano. Na tak način pridobljeno obratovalno dovoljenje velja samo za tisti del železniškega omrežja Republike Slovenije, za katerega je bila vložena vloga, o kateri varnostni organ ni odločil.

(4)

Če mora varnostni organ obratovalno dovoljenje za tirno vozilo razveljaviti, ker ne izpolnjuje več pogojev za obratovalno dovoljenje ali iz drugih razlogov, to stori v skladu s postopkom nadzora nad varnostnimi spričevali in varnostnimi pooblastili, določenim v zakonu, ki ureja železniški promet.

17.e člen

(obratovalno dovoljenje za tipe tirnih vozil)

(1)

Če varnostni organ izda obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, izda hkrati tudi obratovalno dovoljenje za tip tirnega vozila, če takšnega dovoljenja za ta tip tirnega vozila še ni izdal.

(2)

Obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki je skladno z že odobrenim tipom tirnega vozila v Republiki Sloveniji, se izda na podlagi izjave o skladnosti s tem tipom tirnega vozila, ki jo predloži vlagatelj.

(3)

Če se bistvene določbe v TSI in nacionalnih predpisih, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za tip tirnega vozila, spremenijo, varnostni organ odloči, ali ostanejo že izdana dovoljenja za tip tirnega vozila v veljavi, ali jih je treba obnoviti. V tem primeru lahko varnostni organ v postopku od priglašenega ali imenovanega organa zahteva preverjanje le tehničnih pogojev, povezanih s spremembo predpisov. Vsa obratovalna dovoljenja za tirna vozila, ki so bila izdana pred obnovo dovoljenja za tip tirnega vozila, ostanejo v veljavi.

(4)

Če vlagatelj vloži vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja za tip tirnega vozila tudi v drugi državi članici Evropske unije, varnostni organ sodeluje v postopku izdaje dovoljenja s pristojnim organom te države z namenom poenostavitve in pospešitve postopka.

17.f člen

(subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil)

(1)

Za vsako tirno vozilo se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v nacionalni register tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona.

(2)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik. Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo.

(3)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje. Spričevalo, ki ga izda certifikacijski organ, temelji na oceni sposobnosti subjekta, zadolženega za vzdrževanje, da izpolnjuje ustrezne pogoje v zvezi z vzdrževanjem in jih dosledno izvaja. Certifikacijski organ mora nadzorovati izpolnjevanje pogojev po podelitvi spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje.

(4)

Zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so:

-

za tovorne vagone, opredeljene v Prilogi III Uredbe Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L št. 122 z dne 11. 5. 2011, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 445/2011/EU),

-

zahteve in merila za ocenjevanje organizacij za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso določena v prejšnji alineji, predpiše minister v podzakonskem aktu.

(5)

Spričevala, ki jih je izdala druga država članica Evropske unije in so bila izdana v skladu z določbami petega odstavka 14.a člena Direktive 2004/49/ES, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.

(6)

Določitev oziroma potrjevanje subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se lahko izvede z odstopanji od določb tega člena, in sicer v primerih:

-

tirnih vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni te države;

-

tirnih vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Evropski uniji in za katere je izpolnjevanje pogojev, določenih v tretjem odstavku tega člena, zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami;

-

tirnih vozil, opredeljenih v četrtem odstavku 6. člena tega zakona, in vojaške opreme ter posebnega transporta, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc obratovalno dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V tem primeru se odstopanja odobrijo za obdobje največ petih let.

(7)

Odstopanja iz prejšnjega odstavka odobri varnostni organ, in sicer:

-

pri registriranju tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona;

-

pri izdajanju varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastruktur v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet.

(8)

Odstopanja iz šestega odstavka tega člena se določijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu varnostnega organa v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet. Če Evropska komisija oceni, da zaradi odstopanj obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Evropske unije, lahko zahteva, da se takšna odstopanja prenehajo uporabljati, kar je varnostni organ dolžan upoštevati.

(9)

Minister s podzakonskim aktom natančneje določi merila, zahteve, pogoje in način za vzpostavitev sistema vzdrževanja ter pogoje in način izdaje spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje.

17.g člen

(certifikacijski organ)

(1)

Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.

(2)

Certifikacijski organ vsaj enkrat letno izvede nadzor pri subjektu, zadolženem za vzdrževanje tovornih vagonov, da preveri ali še vedno izpolnjuje merila iz Priloge III Uredbe 445/2011/EU oziroma izpolnjuje merila iz devetega odstavka 17.f člena tega zakona.

(3)

Če certifikacijski organ ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.

(4)

Zoper spričevalo certifikacijskega organa je dopustna pritožba na ministrstvo.

17.h člen

(obratovalno dovoljenje za podsistem tirna vozila po obnovi ali nadgradnji)

(1)

Pri obnovi ali nadgradnji podsistema tirna vozila posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu vlogo s tehnično dokumentacijo iz katere je razviden obseg obnove oziroma nadgradnje. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistemov in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati mora tudi vse zahteve v zvezi z morebitnimi pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o delovanju, dvigu in utirjanju ter vzdrževanju tirnega vozila. V skladu z Uredbo 352/2009/ES naročnik ali njegov pooblaščenec k tehnični dokumentaciji priloži poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema zadevne tehnične dokumentacije zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema na katerem se dela izvajajo.

(2)

Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, kadar v podsistem niso bile vgrajene komponente interoperabilnosti, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge III Direktive 2011/18/EU. Kadar varnostni organ odloči, da v primeru izvajanja obnove ali nadgradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje na podlagi izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih, kar prevoznik določi v operativnem predpisu, oziroma upravljavec, če gre za tirno vozilo upravljavca.

4. Registri

18. člen

(nacionalni register tirnih vozil)

(1)

Nacionalni register tirnih vozil Republike Slovenije vodi varnostni organ. V register se na vlogo imetnika tirnega vozila vpišejo tirna vozila, ki niso vpisana v enega izmed nacionalnih registrov tirnih vozil v drugi državi članici Evropske unije in je zanje izdano obratovalno dovoljenje.

(2)

V register tirnih vozil se vpišejo tirna vozila, za katera je varnostni organ izdal evropsko številko tirnega vozila (v nadaljnjem besedilu: EVN). V primeru tirnih vozil, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz ali v državo, ki ni članica Evropske unije in ima tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Evropske unije, se lahko določi drugo jasno prepoznavno številko na podlagi drugačnega sistema šifrskih oznak. Prosilec za prvo dovoljenje za obratovanje mora tirno vozilo označiti z EVN oziroma drugo številko, ki mu je dodeljena.

(3)

Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi specifikacij iz Sklepa Komisije z dne 10. februarja 2011 o spremembi Odločbe 2007/756/ES o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2011) in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

-

podatke o EVN;

-

podatke o državi in nacionalnem varnostnem organu;

-

podatke o letu izdelave tirnega vozila;

-

podatke o ES-izjavi o verifikaciji;

-

podatke o izdajatelju ES-izjave o verifikaciji;

-

podatke o tipu tirnega vozila s sklicevanjem na Evropski register dovoljenih tipov tirnih vozil;

-

podatke o lastniku in imetniku tirnega vozila;

-

podatke o omejitvah glede načina uporabe tirnega vozila;

-

podatke o subjektu, zadolženem za vzdrževanje tirnega vozila;

-

druge podatke, ki jih določajo skupne specifikacije.

(4)

Imetnik tirnega vozila mora varnostnemu organu takoj sporočiti vsako spremembo podatkov iz registra, uničenje tirnega vozila ali svojo odločitev, da tirnega vozila ne bo več registriral.

(5)

Podatki iz registra tirnih vozil morajo biti dostopni preiskovalnemu organu, regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom, upravljavcu in vsem drugim osebam, ki so navedene v registru ali so upravičene vložiti vlogo za registracijo tirnega vozila.

(6)

Register tirnih vozil mora biti ažuriran na način, določen s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija. Dokler nacionalni registri tirnih vozil držav članic Evropske unije niso povezani, varnostni organ ažurira register s tistimi podatki, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica in zadevajo Republiko Slovenijo.

(7)

Varnostni organ skrbi, da je register tirnih vozil povezan z Evropskim registrom dovoljenih tipov tirnih vozil v skladu s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija.

(8)

Zaradi posodobitve Evropskega registra dovoljenih tipov tirnih vozil mora varnostni organ Evropsko železniško agencijo obvestiti o vsakem izdanem dovoljenju za nov tip tirnega vozila, njegovi spremembi, začasnem preklicu ali odvzemu.

18.a člen

(register železniške infrastrukture)

(1)

Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec.

(2)

V registru železniške infrastrukture so navedene, v veljavnih TSI določene, glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi drugih podsistemov ali delov podsistemov.

(3)

Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija.

5. Priglašeni, imenovani in ocenjevalni organ

19. člen

(priglašeni organ)

(1)

Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov. Priglašeni organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in Priloge VIII Direktive 2008 /57/ES ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ, in o tem obvesti ministra, pristojnega za trg.

(2)

Ministrstvo, pristojno za trg, na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka verifikacije v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

(3)

Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.

(4)

Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.

(5)

Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.

(6)

Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

-

biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;

-

imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;

-

biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.

19.a člen

(imenovani organ po nacionalnih predpisih)

(1)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih je subjekt, ki je pooblaščen za izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega člena ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ.

(2)

Ministrstvo na podlagi postopka iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo o imenovanih organih po nacionalnih predpisih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka verifikacije v skladu s 14.a členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti vsakega imenovanega organa po nacionalnih predpisih. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

(3)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.

(4)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.

(5)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.

(6)

Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati najmanj naslednje minimalne pogoje:

-

biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno,

-

imeti mora zadovoljivo znanje o nacionalnih predpisih povezanih s pregledi, ki jih opravlja in imeti dovolj prakse na tem področju,

-

biti mora usposobljeno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

19.b člen

(ocenjevalni organ)

(1)

Ocenjevalni organ je organ, akreditiran v skladu z zakonom, ki ureja akreditiranje, oziroma varnostni organ za primere, določene v Uredbi 352/2009/ES.

(2)

Ocenjevalni organ na podlagi dokazil preveri ali železniški sistem izpolnjuje varnostne zahteve in o tem izdela poročilo o oceni tveganja.

(3)

Postopki in načela upravljanja s tveganji, neodvisnega ocenjevanja in merila, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalni organi, so določeni v Uredbi 352/2009/ES.

20. člen

(pristojnosti priglašenega organa)

(1)

Priglašeni organ mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali proizvajalec ali njun zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.

(2)

Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.

(3)

Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.

(4)

Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.

(5)

Priglašeni organ mora najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:

-

prejetih zahtevah za ES-verifikacijo,

-

izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji,

-

izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji,

-

zavrnjenih potrdilih o skladnosti.

20.a člen

(pristojnosti imenovanega organa po nacionalnih predpisih)

(1)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč ali delovišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali del podsistema.

(2)

Naloga imenovanega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega vse faze gradnje, nadgradnje ali obnove do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Imenovani organ po nacionalnih predpisih overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev podsistema ali dela podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih nacionalnih predpisov in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.

(3)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.

(4)

Imenovani organ po nacionalnih predpisih lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali gradbišča. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne preglede. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in morebitnih ukrepih.

(5)

Imenovani organ mora najmanj enkrat letno javno objavljati informacije o:

-

prejetih zahtevah za verifikacijo po nacionalnih predpisih,

-

izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji po nacionalnih predpisih,

-

izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji po nacionalnih predpisih.

21. člen

(zavarovanje odgovornosti in varovanje skrivnosti)

(1)

Priglašeni in imenovani organ, ki nista državni organ, morata imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo pri opravljanju svoje dejavnosti.

(2)

Osebje priglašenega in imenovanega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.

22. člen

(smiselna uporaba določb poglavja o interoperabilnosti)

(1)

Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan ali se še ni začel uporabljati.

(2)

Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ, pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, dovoljenje izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda, ES izjave o verifikaciji podsistema, če tako določa posamezna TSI ali so v podsistem bile vgrajene komponente interoperabilnosti oziroma izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih, s čimer se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje varnega obratovanja železniškega sistema ter interoperabilnosti posameznega podsistema.

(3)

Za strukturne podsisteme iz prvega odstavka varnostni organ izda obratovalno dovoljenje na podlagi izdanega uporabnega dovoljenja, ES izjave o verifikaciji podsistema ali izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih ali obeh.

III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu

23. člen

(naloge in pristojnosti)

(1)

Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo:

-

da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč;

-

da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.

(2)

Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.

(3)

Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.

(4)

Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, imetnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.

24. člen

(spremljanje varnosti)

(1)

Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu in na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter ob upoštevanju nacionalnih referenčnih vrednosti določi skupne varnostne cilje.

(2)

Upravljavec in prevozniki ob upoštevanju nacionalnih skupnih varnostnih ciljev v sistemu varnega upravljanja določijo skupne varnostne cilje lastne organizacije.

(3)

Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:

a)

informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov za njihovo obvladovanje;

b)

opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;

c)

rezultate notranje varnostne revizije;

d)

ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.

25. člen

(skupne varnostne metode in skupni varnostni cilji)

(1)

Skupne varnostne metode (v nadaljnjem besedilu: SVM) opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami.

(2)

SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem, izražene v sprejemljivosti tveganja.

(3)

SVM in SVC sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.

(4)

Na podlagi sprejetih SVM in njihovih revizij z namenom doseganja SVC in revidiranih SVC varnostni organ pravočasno pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov. Pri tem upošteva časovne roke uresničevanja, ki jih določajo SVC.

26. člen

(nacionalni varnostni predpisi)

(1)

Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.

(2)

Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.

(3)

Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.

(4)

Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.

(5)

Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.

(6)

Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:

-

povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;

-

ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;

-

ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;

-

ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;

-

ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;

-

ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.

27. člen

(sistem varnega upravljanja)

(1)

Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.

O predpisu

Citati

Zakon o varnosti v železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZelP-UPB3)