TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.

Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.