TFL Vsebine / TFLGlasnik

Konference, takšne ali drugačne, prinesejo marsikakšno novost, tudi nove informacije, veliko pa je priložnosti, da na to, kar vemo, pogledamo v novi luči. Vse zapisano je na 6., torej že tradicionalni, Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci, ki jo je 5. in 6. 2. 2025 v Portorožu organizirala družba Tax-Fin-Lex, obveljalo že pri prvem predavatelju. Mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbene industrije na GZS, je govoril o poslovanju in razvoju gradbenega gospodarstva v odvisnosti od razvojnih projektov države.

Kdo se ne spomni, kako se je v letih od 2010 do 2015 zgodil popoln zlom gradbeništva: država je zaradi svetovne gospodarske krize popolnoma zaustavila vse državne investicije, kar je bilo usodno za več kot deset največjih slovenskih gradbenih podjetij. Izgubili smo dragocen inženirski kader, več kot 15.000 delavcev v gradbeništvu, ki so bili zaposleni v različnih strukturah panoge, je odšlo v druge gospodarske panoge ali tujino. A nam je mag. Ficko postregel tudi z razveseljivim podatkom: srednje gradbene šole so spet polne, fakultete tudi.

Problematiko gradbene zakonodaje je s praktičnimi primeri, zlasti ko se srečate s pripravljalci različnih mnenj in ocen, predstavila specialistka Aleksandra Velkovrh, o najpogostejših napakah pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in legalizacij pa je govorila pravnica Bojana Mazi. V spominu nam je ostala po izjavi, da »imamo Slovenci zelo radi zemljo, a tudi radi zidamo«.

»Srednje gradbene šole so spet polne, gradbene fakultete tudi.«

Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami na GZS, nas je prisilil v resen razmislek, kako zelo je res, da visoke cene nepremičnin zadevajo v resnici deset odstotkov prebivalstva, in ob tem povedal, da eno glavnih težav za načrtovanje in izvajanje stanovanjske politike predstavljajo slabi podatki, predvsem o najemnem trgu. Ob tem smo ponovno slišali, da na tem področju ne bo napredka brez ustrezne zaščite najemodajlcev.

Mag. Ivan Simič je v svojem slogu slikovito naštel in opisal najznačilnejše podrobnosti v pregledu davkov v nepremičninskem postopku, tiste pa, ki mnoge rešitve vidijo v digitalizaciji, je razveselilo obilo konkretnih vprašanj, potem ko je Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex prikazala, kako v upravnem postopku in gradbenih pritožbah uporabljati umetno inteligenco.

Mag. Marjana Vugrin je zelo podrobno in z grafičnimi prikazi ponazorila velikanski izziv za geodete, projektante in pravnike, ki bo trajal mesece, če ne leta: evidentiranje obstoječih nepremičnin. Arhitekt Andrej Mercina iz projektivnega biroja Triiije je s fotografijami nekaterih arhitekturnih dosežkov po svetu skušal utemeljiti prepričanje, da mora arhitektura prihodnosti sestopiti z naslovnic.

Vrhunec prvega dne konference je predstavljal zadnji nastop. Mag. Veronika Cukrov je na konferenci ekskluzivno predstavila podrobnosti prelomne sodbe ustavnega sodišča o prostorskem načrtovanju. Po sodbi je občina Domžale ravnala v nasprotju z zakonodajo in kršila ustavo, ko je leta 2018 s sprejetjem odloka o občinskem prostorskem načrtu v poslovni coni Želodnik družbam Mercator, Roltek in Slovenski državni holding več kot 130 njihovih zazidljivih parcel spremenila v kmetijsko zemljišče.

Kajpada se omenjene družbe na po novem kmetijskih parcelah ne nameravajo ukvarjati s kmetijstvom, da o škodi, to je 20 milijonov evrov, niti ne govorimo. Zato so v sodelovanju z Odvetniško družbo Cukrov začeli postopek na ustavnem sodišču. Sodišče je v vseh treh primerih (zato govorimo o treh sodbah) ugotovilo, da je občina kršila zakon o prostorskem načrtovanju in s tem tudi ustavo, ker ni zagotovila skrbnega tehtanja javnega in zasebnega interesa ter spremembe namembnosti zemljišča niso temeljile na strokovnih podlagah.

Ustavno sodišče je občini naložilo, da mora v enem letu odpraviti protiustavnost.

Med razpravo po predstavitvi sodb je bilo slišati kar nekaj komentarjev, da je ostal v ozadju krivec, ki ni nič manj kriv, to je ministrstvo za kmetijstvo. To je leta 2018 dalo soglasje k zdaj protiustavnemu domžalskemu odloku. Na omenjenem ministrstvu zatrjujejo, da bodo pri vnovični spremembi pri pridobivanju soglasij dali občini vso prednost. A glede na zakonodajo in kljub vsem prednostim občina ne bom zmogla upoštevati enoletnega roka.

Odvetniška družba Cukrov je na konferenci postregla s predstavitvijo še ene sodbe, tokrat sodbe sodišča EU. Ta prinaša nekatere pomembne spremembe glede sodelovanja in obravnave gospodarskih subjektov iz tretjih držav v postopkih javnega naročanja v EU. Sodbo, s katero v prihodnje ne bodo zadovoljni turški gradbinci, je podrobno predstavila Vesna Cukrov, zanimivo pa je, da smo dan za tem lahko prebrali, da so predstavniki Turkov (ne v zvezi z omenjeno sodbo, op. a.), ki bi morali izvesti polovico gradbenih del, že obvestili vodstvo 2TDK, da svojega dela projekta ne bodo zmogli končati. Po neuradnih informacijah naj bi jim zaradi neplačevanja računov zmanjkalo operative in delavcev.

Zdaj in tukaj pa je pomembno, da omenjena sodba sodišča EU obravnava ravno pritožbo turških gradbincev, ki so bili na Hrvaškem neuspešni pri nekem javnem razpisu. Na kratko, to pomeni tudi formalno priprta vrata turškim gradbincem. Odvetnica Vesna Cukrov je poudarila, da pravo EU ne nasprotuje temu, da se gospodarskim subjektom (če EU ni sprejela ukrepov za izključitev) dopusti sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Vendar nasprotuje temu, da bi se ti subjekti v primeru sodelovanja v postopku oddaje naročila lahko sklicevali na direktivo 2014/25 in tako zahtevali enako obravnavanje svoje ponudbe glede na ponudbe ponudnikov iz držav članic in ponudbe ponudnikov iz tretjih držav, ki imajo sklenjene potrebne sporazume z recimo EU ali sporazum s Svetovno trgovinsko organizacijo o vladnih naročilih. In Turčija teh sporazumov ni sklenila.

Drugi dan konference je začel pravnik Luka Ivanič s temo o lokacijski preveritvi po sedmih letih, z Aleksandro Velkovrh pa smo odkrivali, kako elektronsko vročanje po zakonu o upravnem postopku omogoča še obilo neizkoriščenih možnosti.

V nadaljevanju smo spoznali sklop o fotovoltaiki (ne samo na strehi), Margita Žaberl iz GIGA-R in dr. Tanja Pucelj Vidović sta govorili o aktualnih vprašanjih vpliva na okolje fotovoltaike in tudi vetrnih elektrarn. Uvod v ta sklop je predstavil prof. dr. Renato Vrenčur s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je govoril o stvarnopravnih in prostorskih izzivih postavitve sončnih elektrarn. Nekako v ta sklop sodi tudi predstavitev Eve Markun iz Marba o upoštevanju zahteve podnebne odpornosti pri načrtovanju objektov in prijav na razpise.

Sodno prakso pri finančnih zavarovanjih je predstavil odvetnik Miha Kač.

»Visoke cene nepremičnin zadevajo v resnici deset odstotkov prebivalstva.«

Potem ko sta se Zlata Tavčar in Aleksandra Velkovrh zahvalili za udeležbo in zelo tvorno sodelovanje, nam je ostalo le, da se še enkrat na kratko spomnimo besed mag. Gregorja Ficka o pomoči gradbeni panogi v prihodnje. Ta potrebuje priprave in sprejem dolgoročne strategije razvoja državne infrastrukture (promet, energetika) v obliki resolucije, stalno spoštovanje in upoštevanje tako imenovanega zlatega investicijskega pravila, ki so ga na GZS predložili že leta 2015, in zagotavljanje stabilnega financiranja državnih infrastrukturnih projektov.

Nujna je dolgoročna ureditev kompletne zakonodaje, ki je pomembna za delovanje gradbeništva (zakon o graditvi, zakoni, povezani s prostorskim načrtovanjem in projektiranjem). In ne nazadnje, kar bi morali zapisati že uvodoma: ustanovitev direktorata za gradbeništvo, ki bi deloval znotraj ministrstva za gospodarstvo, ki je pristojno za gradbeništvo.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!