TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v delu, v katerem je odločeno, da obstoji povračilna zaveza tožene stranke, da povrne tožeči stranki škodo, ki je nastala v prometni nesreči dne 5. 4. 2012, v obsegu 65 %, potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, s tem ko ni jezdil po desnem robu vozišča v smeri gibanja, pač pa po levem, in ko konja ni obvladal, tako da se je konj tik pred trčenjem premaknil še bolj na V. vozni pas (proti sredini), oviral vožnjo nasproti vozečega V. in s tem ravnanjem povzročil nevarno prometno situacijo.

V. je pred nesrečo vozil v okviru dovoljenih 70 km/h in je ob približevanju konju s tožnikom zmanjšal hitrost in se mu izogibal, da bi ga obvozil. Ob pravilni oceni, da je V. skušal obvoziti konja na bočni razdalji okrog 0,45 m, je sodišče prve stopnje utemeljeno V. očitalo, da je bila bočna razdalja do konja premajhna, glede na konjevo nemirno gibanje pa bistveno premajhna. Ob tem, ko je imel dobro preglednost in je lahko zaznal tožnika na konju na razdaljo vsaj 150 m in dobro videl tudi nasproti vozeče vozilo K., ter ob tem, ko mu je tožnik ob približevanju dajal z roko znak za upočasnitev hitrosti, konj pa je postajal vedno bolj nemiren in je že pred trčenjem poplesaval po vozišču, bi moral V., kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, svojo vožnjo še bolj upočasniti in pred konjem s tožnikom ustaviti. Glede na prometno situacijo je namreč lahko pričakoval, da se bo konj še nadalje premikal po vozišču in da glede na bližajoče se vozilo K. ne bo mogel konja varno obvoziti ter se hkrati brez nevarnosti srečati z vozilom K.. V. bi moral svoje vozilo pred konjem s tožnikom ustaviti, pustiti mimo vozilo K., nato pa konja obvoziti na primerni bočni razdalji. Po opisanem torej tudi V. ni ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi, in sicer ni ravnal v skladu z določbo 45. člena ZPrCP.