TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Ekonomsko nasilje v skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND1 pomeni neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju premoženja, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje premoženjskih obveznosti na družinskega člana.

V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPND je fizično nasilje vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.

Predlagateljica ni uspela izkazati, da je bila žrtev družinskega nasilja s strani nasprotnega udeleženca.

Ukrepi po ZPND so, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, nujne in začasne narave in ne morejo voditi do dolgoročne izključitve skupnega lastnika iz uporabe nepremičnin. Glede na situacijo bosta zato morala udeleženca njuno skupno premoženje razdeliti. To pa pomeni, da bo treba v pravdnem postopku najprej ugotoviti obseg tega premoženja in deležev enega in drugega na njem, šele potem pa v nepravdnem postopku premoženje tudi razdeliti. Zato je gotovo sporazumna oziroma alternativna rešitev njunega premoženjskega razmerja najboljša in najhitrejša rešitev.