TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba glede višine negmotne škode spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za negmotno škodo v višini 4.172,93 EUR (kar je pred 31.12.2006 predstavljalo 1.000.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.2.2004 dalje do plačila, ter mu povrniti pravdne stroške v višini 1.293,73 EUR (kar je do 31.12.2006 predstavljalo 310.030,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.9.2006 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 109,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči šestnajsti dan po prejemu pisnega odpravka te sodbe.

Ni pomembno ali je toženec dajal redarjem neposredna navodila ali ne. Delodajalec namreč po določbi 147. člena OZ odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kot bi ravnal sam (gre za obliko odgovornosti za drugega in ne za odgovornost za svoje ravnanje). Te odgovornosti se lahko oprosti le, če dokaže, da so delavci ravnali tako kot je treba. Ker so redarji očitno presegli svoje pristojnosti, torej niso ravnali kot je treba, in tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala s tem ravnanjem, odgovarja.