TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Status prosilca za mednarodno zaščito je lahko tožnik pridobil že s samim izkazom namere pri policiji, kljub temu da formalne prošnje za mednarodno zaščito na Hrvaškem ni vložil, ampak je to storil šele v Sloveniji.

Tožnik na osebnem razgovoru pri toženi stranki v zvezi z razumevanjem dosedanjih postopkov ni navajal nobenih težav. Da se je s hrvaškimi policisti razumel, kaže tudi dejstvo, da so od njega uspeli pridobiti osebne podatke, poleg tega pa je tožnik na glavni obravnavi sam povedal, da zna malo angleško. Tudi na prošnji za mednarodno zaščito je navedel, da zna angleško.

Nevarnost, da bo kršeno načelo nevračanja, je treba presojati ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki jim bo posameznik izpostavljen ob vrnitvi v drugo državo. Tožnik v obravnavani zadevi ni zatrjeval in dokazal, da bi se mu karkoli neprijetnega zgodilo po tem, ko je na Hrvaškem pridobil status prosilca. Navedbe o grdem ravnanju oziroma pretepu hrvaških policistov na avtobusni postaji, tudi če bi bile resnične, pa ne utemeljujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje prosilcev, predanih po Uredbi Dublin III, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.