TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za 6.164,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 725,76 EUR od 24. 10. 2015 do plačila, od zneska 725,76 EUR od 27. 10. 2015 do plačila, od zneska 1.152,00 EUR od 21. 1. 2016 do plačila, od zneska 1.152,00 EUR od 16. 2. 2016 do plačila, od zneska 1.298,70 EUR od 10. 3. 2016 do plačila in od zneska 1.100,00 EUR od 15. 3. 2016 do plačila in se v tej višini sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 71519/2016 z dne 13. 7. 2016 razveljavi v 1. odstavku izreka; III. točka izreka se delno spremeni tako, da se 3. odstavek izreka prej navedenega sklepa o izvršbi razveljavi za 23,40 EUR; V. točka izreka pa se spremeni tako, da se po spremembi glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti v roku 15 dni njene pravdne stroške v znesku 3.970,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu I. in III. točke izreka ter v celoti v IV. točki izreka.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti v roku 15 dni njene stroške pritožbenega postopka v višini 746,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega dne zamude s plačilom do plačila.

Sodišče prve stopnje je odločitev, da tožena stranka nima pravice do pogodbene kazni, utemeljilo na ugotovitvi, da je v tistih primerih, v katerih je tožena stranka izpolnitev z zamudo sprejela, opustila dolžnost, ki izhaja iz petega odstavka 251. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je v spornem obdobju nekaj mesecev, od 107 naročil tožeča stranka zamujala pri 102 dobavah in zaključilo, da bi morala ob vsaki sprejeti dobavi posebej tožena stranka tožeči stranki takoj sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, česar pa ni storila. Upoštevalo je tudi vse okoliščine primera in sicer, da je tožena stranka pogodbeno kazen tožeči stranki obračunala več kot pet mesecev od prvih naročil in da je večino dobav, čeprav so bile izvedene z zamudo, tožena stranka tožeči stranki plačala, ne da bi ji plačilo znižala za pogodbeno kazen.

Tožena stranka je res sprejela tudi zadnjih šest dobav z zamudo, ki pa jih ni plačala. Glede teh je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da za njih tožena stranka ni bila upravičena zaračunati pogodbeno kazen, ker tožeči stranki ni vsakokrat nemudoma sporočila, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Tega res ni storila ob vsaki dobavi posebej, vendar so za presojo, da je tožena stranka zadostila zahtevam iz petega odstavka 251. člena OZ, zadoščala naslednja ugotovljena dejstva: plačilo zadnjih dobav z zamudo je tožena stranka zavrnila zaradi pobota z zaračunanimi pogodbenimi kaznimi, na zaračunanje pogodbene kazni je bila tožeča stranka opozorjena dne 9. 12. 2015 in tudi predhodno z elektronskimi sporočili z dne 11. 9. 2015, z dne 15. 9. 2015 in z dne 5. 10. 2015. Glede zamud pri šestih neplačanih dobavah blaga je torej tožeča stranka nedvomno lahko vedela, da bo tožena stranka zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi zamud.