IZREK
Členi 1 do 17 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 87/11) se razveljavijo.
EVIDENČNI STAVEK
V primeru upnikov, ki so imeti judikatno terjatev, gre za poseg v pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave), v primeru upnikov, ki so imeli odprte sodne postopke, gre za kršitev pravice do poštenega postopka (22. člen Ustave) in do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in v primeru upnikov, ki svojega zahtevka še niso uveljavili, imajo pa upravičeno pričakovanje, za kršitev pravice iz 33. člena Ustave, če zakonodajalec prekine vse postopke (sodne in upravne), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do družbenikov izbrisanih družb na podlagi ureditve, ki je veljala do uveljavitve ZPUOOD in povsem drugače uredi pogoje za uveljavljanje terjatve do družbenikov izbrisanih družb. Kadar zakonodajalec posega v obstoječa pravna razmerja, ki uživajo ustavnopravno varstvo, morajo biti razlogi za tako poseganje res posebej utemeljeni. Pri tem razlogi, ki utemeljujejo spreminjanje ureditve za naprej, niso sami po sebi ustavno dopusten razlog za poseganje tudi v obstoječa pravna razmerja med subjekti, ki so nastala na dotlej veljavni ureditvi. Kadar Ustavno sodišče ugotovi, da za poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino ni podan ustavno dopusten cilj, ne preizkuša, ali je poseg nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu (2. člen Ustave). Vsebinska povezanost določb narekuje, da Ustavno sodišče presoja izpodbijane določbe zakona kot celoto in ne vsake določbe posamično.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.