TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A.,

na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je dne 28. 11. 2014 okoli 02.00 ure pred gostinskim lokalom X na naslovu ... v ... B. B. po tem, ko ga je le-ta napadel tako, da ga je hotel večkrat brcniti v predel glave in je hodil proti njemu ter mu grozil, da ga bo ubil, pri tem pa ga je enkrat tudi zadel v predel prsnega koša, najprej v silobranu dvakrat udaril s pestjo v obraz, zaradi česar je B. B. padel po tleh, nato pa se je, čeprav obramba ni bila več nujno potrebna, saj napad ni več trajal, s telesom naslonil nanj in ga še dvakrat z roko udaril po obrazu, s tema udarcema pa mu je povzročil pretres možganov in več ran po obrazu, zaradi česar je bila prizadeta njegova zunanjost, njegova zmožnost za delo pa je bila začasno zmanjšana,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Glede na intenzivnost oškodovančevega napada na obdolženca, njegovo vztrajnost pri napadu, ko je sedemkrat šel v napad obdolženca, pa čeprav sta se med tem napadom že tudi fizično oddaljila, pa čeprav je obdolženec ves čas miril oškodovanca, kar je razvidno tudi iz posnetka nadzorne kamere, in je bil obdolženec ves čas napada v obrambnem položaju, da se je umikal pred oškodovančevimi napadi, je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena navedba, da takšen kratek časovni okvir dogajanja in izrazito intenziven napad oškodovanca že sama po sebi onemogočata togo in neživljenjsko ločevanje obdolženčevega obrambnega odziva na dva dela, ko je celotno obdolženčevo ravnanje, dvakrat po dva udarca oškodovanca (dva, ko je ta stal, dva, ko je ta ležal), trajalo manj kot pet sekund, temveč terjata, da se ta odziv v celoti presoja enotno in celovito, kot nujno potrebna obramba pred oškodovančevim napadom.