TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožnika v zvezi s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom iz naslova neizplačane razlike v plači za polovični delovni čas se šteje kot predlog za dopolnitev sodbe.

Pritožbi toženih strank se ugodi, pritožbi tožnika pa se delno ugodi in se: - odločitev sodišča prve stopnje o podrednem denarnem zahtevku iz naslova solidarnostne pomoči za leto 1999 in 2001 v višini 1.430.915,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (2. alineja 2. tč. izpodbijane sodbe) in odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (zadnji odstavek sklepa) razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, - odločitev sodišča prve stopnje o podrednem denarnem zahtevku iz naslova regresov za letni dopust od leta 1992 do 2002 z zakonitimi zamudnimi obrestmi (8. alineja 2. tč. izpodbijane sodbe) se spremeni tako, da se glasi: "Drugotožena stranka je dolžna tožniku obračunati iz naslova regresa za leto 1996 in 1997 za vsako leto po 102.000,00 SIT bruto, od teh zneskov odvesti pripadajoče davke in tako dobljene neto zneske plačati tožniku, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov in sicer od 1.8. tekočega leta do plačila, v 8. dneh. Višji tožbeni zahtevek (na plačilo regresov za letni dopust za obdobje 1992-2002 in sicer za vsako leto po 150.000,00 SIT bruto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.7. tekočega leta do plačila) se zavrne."

V preostalem se pritožba tožnika zavrne ter se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški tožnika so nadaljnji stroški postopka.

 

Spor, v katerem je tožnik državljan Republike Slovenije, drugotožena stranka pa tuja pravna oseba s sedežem v tujini, je treba šteti za spor z mednarodnim elementom. Mednarodna pristojnost Republike Slovenije temelji na dogovoru mednarodne pristojnosti Republike Slovenije, če se tožnik in drugotožena stranka v pogodbah o zaposlitvi dogovorita, da bo v primeru, ko ne bo prišlo do sporazumne rešitve, spor reševalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Na podlagi takšnega določila pogodb o zaposlitvi je v sporu za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije.

Čeprav kolizijske norme ZUKZ odkazujejo na tuje pravo, pa posebne okoliščine napotujejo na pravo Republike Slovenije. Posebne okoliščine primera so izkazane, če so kolektivne pogodbe, ki jih je drugotožena stranka sklepala s sindikatom delavcev v letih 1991 do 1999, zapisane v slovenskem jeziku, v njih so določeni instituti slovenskega pravnega reda (jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči), sicer pa je drugotožena stranka družba, ki je v izključni lastni prvotožene stranke, ki je slovenska družba. Delavci prvotožene stranke opravljajo za drugotoženo stranko vse administrativne (tudi kadrovske) posle. Poleg tega iz kolektivne pogodbe drugotožene stranke iz leta 1990 izhaja, da so pred letom 1990 za drugotoženo stranko veljali splošni akti prvotožene stranke, ki so temeljili na slovenskem (oziroma jugoslovanskem) pravnem redu, instituti, ki so bili v njih urejeni, so bili instituti slovenskega pravnega reda, vsi akti so bili zapisani v slovenskem jeziku. Prav te posebne okoliščine primera napotujejo na uporabo prava Republike Slovenije.

Čeprav kolizijske norme ZMZPP (ki jih je potrebno uporabiti za tiste zahtevke, ki datirajo obdobje veljavnosti ZMZPP), napotujejo na uporabo tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije, ker sporno razmerje nima pomembnejše zveze s tujim pravom, obstoji pa bistveno tesnejša zveza s pravom Republike Slovenije.