TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se v delu, ki se nanaša na obresti v znesku 5.753,43 EUR, ki so bile določene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, zavrne.

II. V delu glede višine glavnice neizplačanih deviznih vlog se tožba zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sodišče poudarja, da je pri izplačilu deviznih vlog varčevalcev v domačih podružnicah slovenskih bank šlo za izplačilo v začetku devetdesetih let v drugačnih ekonomskih razmerah, kar se odraža tudi v načinu izplačila ter obračunanih obrestnih merah. Ker se je razmerje med banko ter varčevalcem ohranilo je tudi razumljivo, da se je za obrestovanje deviznih vlog na podlagi prvega odstavka 7. člena ZPONDV uporabilo obrestne mere, določene za vezane devizne vloge, povečane za najmanj 0,25 odstotne točke, pri upravičencih po ZNISESČP pa so bile obrestne mere določene na drugačen način. Po presoji sodišča ima Republika Slovenija tudi v okviru navodil ESČP v sodbi v Zadevi Ališić dovolj široko polje proste presoje, da upošteva navedene okoliščine in hkrati zagotovi ohranjanje vrednosti deviznih vlog, kar je namen predpisanih obrestnih mer.

Dokončen upravni akt posega v pravni položaj tožeče stranke le z izrekom upravnega akta, v katerem pristojni upravni organ odloči o predmetu postopka. Na podlagi navedenega sodišče s svojo sodno odločbo ne more nadomestiti manjkajoče odločitve o zahtevku stranke v izreku odločbe, saj brez odločitve upravnega organa v izreku odločbe ni prišlo do posega v pravni položaj tožeče stranke.