TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka spremeni, tako da spremenjena sodba sedaj v celoti glasi:

"I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 100020/2016 z dne 5. 10. 2016 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka izreka sklepa in se tožbeni zahtevek za plačilo 19.330,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2016 dalje do plačila zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi te sodbe povrniti toženi stranki pravdne stroške 2.289,43 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka ni zatrjevala, še manj dokazala, da bi konkretno pozvala toženca k omogočanju souporabe nepremičnine. Samo solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, ima pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine). Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela, bi morala dokazati, da nepremičnine proti svoji volji ne uporablja in da je toženka okoriščena zaradi uporabe njenega dela. Tožena stranka tudi ni bila dolžna posebej tožeči stranki predlagati načina souporabe nepremičnine. Kot je bilo ugotovljeno, je sodišče prve stopnje povzelo izpoved toženca iz prejšnjega postopka P 72/2011, da se je pripravljen dogovoriti glede uporabe nepremičnine, kakor bi (mišljeno tožeča stranka) želeli. Torej toženec načeloma ni imel zadržka, da ne bi omogočil tožeči stranki souporabe nepremičnine. Glede na dokazno breme tožeče stranke ji niti ni bil dolžan dati konkretnega predloga. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah zato ni utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine.