na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSM Sodba II Kp 21966/2014 - davčna zatajitev - bistvene kršitve določb zkp - popolna rešitev predmeta obtožbe - razumljivost izreka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znak...
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
22.1.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM Sodba II Kp 21966/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSM00019646
SENAT, SODNIK
Zdenka Klarič (preds.), mag. Aleksander Karakaš (poroč.), Miro Lešnik
INSTITUT VSRS
davčna zatajitev - bistvene kršitve določb zkp - popolna rešitev predmeta obtožbe - razumljivost izreka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - dejansko stanje - predmet obdavčitve - posojilo - naloge izvedenca - akontacija dohodnine - davčna obveznost - hramba dokumentacije - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odvzem premoženjske koristi
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba zagovornika obdolženega G.Ž. ter pritožba samega obdolženega se zavrneta kot neutemeljeni in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.
II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.
JEDRO
Predmet obtožbe je nepopolno rešen tedaj, ko s sodbo ni odločeno o dejanju ali dejanjih kot so opisana v obtožbi.
Protipravnost storilčevega ravnanja in njegov namen kot znaka kaznivega dejanja davčne zatajitve po drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ-1 nista v razmerju vzroka in posledice, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč je ravno obratno, storilčev namen po izognitvi plačila dajatev, vzrok za njegovo protipravno ravnanje.
Ker je višina odvzete premoženjske koristi identična višini velike premoženjske koristi, kot je bila po razlogih sodbe ugotovljena s strani izvedenca ekonomske stroke, njeno ponovno navajanje v drugem delu sodbe ni nujno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne morejo biti posledica zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko je k večjemu obratno s tem da je v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja domnevana, v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa mora biti vsaj na ravni konkretno obrazložene verjetnosti izkazana.
Glede opredeljevanja sodišča prve stopnje do dokazov je opozoriti, da to ni isto kot opredeljevanje do odločilnih dejstev. Ta so namreč, kot že ime pove, sestavni del predmeta odločitve, ki mora biti v središču obrazložitve katerekoli sodne odločbe. Drugače je v primeru opredeljevanja do dokazov, na podlagi katerih so bila odločilna dejstva šele ugotovljena, ko je posredi "zgolj" kršitev sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki pa mora biti kot del bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v učinkih na pravilnost in zakonitost sodbe dodatno obrazložena.
Kršitev v smislu nepravilne pravne opredelitve (kvalifikacije) predpostavlja opredelitev po zakonskem opisu drugega kaznivega dejanja.
Protipravnost storilčevega ravnanja in njegov namen kot znaka kaznivega dejanja davčne zatajitve po drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ-1 nista v razmerju vzroka in posledice, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč je ravno obratno, storilčev namen po izognitvi plačila dajatev, vzrok za njegovo protipravno ravnanje.
Ker je višina odvzete premoženjske koristi identična višini velike premoženjske koristi, kot je bila po razlogih sodbe ugotovljena s strani izvedenca ekonomske stroke, njeno ponovno navajanje v drugem delu sodbe ni nujno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne morejo biti posledica zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko je k večjemu obratno s tem da je v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja domnevana, v primeru bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena pa mora biti vsaj na ravni konkretno obrazložene verjetnosti izkazana.
Glede opredeljevanja sodišča prve stopnje do dokazov je opozoriti, da to ni isto kot opredeljevanje do odločilnih dejstev. Ta so namreč, kot že ime pove, sestavni del predmeta odločitve, ki mora biti v središču obrazložitve katerekoli sodne odločbe. Drugače je v primeru opredeljevanja do dokazov, na podlagi katerih so bila odločilna dejstva šele ugotovljena, ko je posredi "zgolj" kršitev sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki pa mora biti kot del bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v učinkih na pravilnost in zakonitost sodbe dodatno obrazložena.
Kršitev v smislu nepravilne pravne opredelitve (kvalifikacije) predpostavlja opredelitev po zakonskem opisu drugega kaznivega dejanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.