TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prva alineja I. točke izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 141/2015 z dne 24. 11. 2016 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.  

Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišče mora konkretno in jasno podati razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Zahteva po obrazloženosti odločb instančnih sodišč je sicer v nekaterih primerih nižja kot pri prvostopenjskih sodiščih. Ko pa Vrhovno sodišče na podlagi drugačne razlage predpisov spremeni odločitev nižjih sodišč, zahteva po obrazloženosti zanj ni bistveno ožja od obveznosti sodišča prve stopnje. Obseg obveznosti obrazložitve je v takem primeru odvisen od tega, ali je treba rešiti preprosto ali zapleteno pravno vprašanje oziroma ali se postopek nanaša na zadeve, ki so v sodni praksi ustaljene, ali pa gre za primer, v katerem so se na novo odprla zahtevna razlagalna vprašanja.    Vrhovno sodišče se pri izdaji izpodbijane sodbe ni moglo opreti na ustaljeno sodno prakso. Ukvarjalo se je s kompleksnimi pravnimi vprašanji. Z uporabo analogije je odločalo v sporu o lastninjenju družbene lastnine, kjer gre za tipično zakonsko materijo. Analogno je uporabilo in torej širilo področje uporabe posebne (ne splošne) zakonske določbe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, in to v postopku, v katerem je pritožnica ves čas nasprotovala uporabi 128. člena Zakona o sodiščih. Vse navedeno vpliva na sklep, da v obravnavani zadevi bremeni Vrhovno sodišče dolžnost posebej skrbne in poglobljene obrazložitve sodne odločbe. Analogna uporaba posebnega pravila o lastninjenju na pravnem področju, ki zahteva še posebno pravno varnost, določnost in predvidljivost, terja izčrpnejšo obrazložitev.    V delu obrazložitve izpodbijane sodbe, ki se nanaša na lastninjenje prostorov organa za prekrške, je Vrhovno sodišče pritožnici prekršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave, s tem da je sprejelo zanjo objektivno presenetljivo in nepričakovano stališče o pridobitvi lastninske pravice države na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ne da bi pritožnici prej posebej omogočilo, da se o njem izjavi. Za pritožnico pomeni izpodbijana sodba presenečenje, ker kljub skrbni presoji ni mogla predvideti, da se bo Vrhovno sodišče oprlo na sporno pravno razlago. Zato se o njej ni mogla učinkovito izjaviti.