TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe se ugodi in se sodba v tem delu razveljavi.

II. Pritožba tožene stranke zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

III. Pritožbi tožeče stranke zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe se delno ugodi in se sodba v tem delu spremeni tako, da se glasi: „Zavrne se tožbeni zahtevek, da se v postopku stečaja tožene stranke ugotovi, da obstoji terjatev v korist tožeče stranke v višini 2.078,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 2. 8. 2000 dalje, ki je prijavljena in zavedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev St 001/2017 z dne 18. 12. 2020, izdelanem v stečajnem postopku nad toženo stranko, objavljenem na spletnih straneh AJPES dne 20. 1. 2021 pod zap. št. 68.

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zoper to točko izreka izpodbijane sodbe zavrne.

IV. Pritožba tožeče stranke zoper IV. in V. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

V. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker nobena od pravdnih strank ni vložila tožbe za ugotovitev ničnosti te pogodbe, je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, po katerem mora sodišče v pravdnem postopku odločati v mejah postavljenih zahtevkov.

V obravnavani zadevi ne gre za spor med delodajalcem in delavcem, temveč za spor med dvema gospodarskima družbama, ta zadeva pa ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora.

Terjatev iz delovnega razmerja ni terjatev, ki bi bila tako povezana z osebnostjo upnika, ali bi bila njena narava takšna, da bi nasprotovala prenosu na drugega. S stališča tožene stranke je prav vseeno, komu je navedeno terjatev dolžna plačati, zato ni mogoče trditi, da bi šlo za izčrpavanje bodoče stečajne mase v korist le enega upnika.

Izrek sodbe v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo; odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve sodišče izda takrat, ko je bila terjatev uveljavljena zaradi pobota, ne pa tudi takrat, ko je to eden glavnih zahtevkov tožeče stranke (takrat zahtevku ugodi ali ga zavrne).

Odkup terjatve do neplačevitega dolžnika zagotovo ne prestavlja izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja. Zato se tudi višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da gre za nedopustno podlago take pogodbe, pri čemer je sklenitev take pogodbe tudi nezdružljiva z ukrepi finančnega prestrukturiranja, zato je taka pogodba nična (86. člen OZ in tretji odstavek 39. člena OZ).

Sodišče v pravdnem postopku (ob utemeljenosti zahtevka) lahko le ugotovi obstoj te terjatve, o poplačilu pa se odloča v stečajnem postopku v okviru razdelitve stečajne mase in pravdno sodišče za kaj takega ni pristojno.

Upravitelj je prijavljene terjatve tožeče stranke prerekal, ker prijava ni vsebovala opisa vseh dejstev in dokazov in ji tudi niso bili priloženi vsi dokazi o obstoju terjatve. Res 154. člen ZPP pri odločanju o stroških določa načelo uspeha pravdnih strank. Vendar pa gre pri določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP za specialno določilo, ki za primer, da gre za napotitev na pravdo v stečajnem postopku, določa posebno pravilo o povračilu stroškov.