TFL Vsebine / TFLGlasnik

V sredo, 15. junija, je v Hotelu Union pod okriljem Britansko-slovenske gospodarske zbornice, v sodelovanju s Sekcijo korporativnih pravnikov, podjetjem Žejn in pravno platformo IURALL potekalo srečanje Tea with Reason: Is LegalTech the future of law?, kjer so si predstavniki ključnih deležnikov v pravosodju izmenjali poglede o trenutnem stanju uporabe digitalne tehnologije v pravnem sektorju, njenih potencialih ter ciljih za prihodnost.

Dogodek je otvorila ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, temu pa je sledil nagovor veleposlanice Združenega kraljestva HMA Tiffany Sadler. Osrednji govor o digitalizaciji v pravnem sektorju je podal eden najbolj znanih avtorjev na področju prihodnosti prava profesor Richard Susskind. V naslednjem koraku so se predstavila nekatera podjetja s področja LegalTech-a iz Velike Britanije.

Vrhunec dogodka pa je predstavljala okrogla miza v kateri so sodelovali:

• ga. Špela Ajdišek Robič, vodja pravne službe družbe Siemens v Sloveniji in vodja Sekcije Korporacijskih pravnikov, v matični družbi Siemens v Nemčiji pa vodi skupino korporacijskih pravnikov, ki se ukvarja z regulacijo novih tehnologij;
• g. Rado Brezovar, generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
• dr. Bojan Podgoršek, notar v Ljubljani in predsednik Notarske zbornice Slovenije;
• g. Ernest Žejn, družbenik in direktor v družbi Žejn, d.o.o., kjer ustvarjajo LegalTech rešitve za avtomatizacijo delovnih procesov in upravljanje dokumentov; in
• g. Luka Gaberščik, odvetnik in partner v odvetniški pisarni Brulc, Gaberščik in partnerji, podpredsednik Odvetniške zbornice Slovenije in vodja komisije odgovorne za digitalizacijo pravnega poklica.

Okroglo mizo sem imel čast moderirati Primož Rojac, ustanovitelj pravne platforme IURALL in svetovalec na področju digitalizacije v pravu.

V nadaljevanju vam predstavljam nekatere ključne povzetke dogodka.

Ministrica za pravosodje: “Ministrstvo si bo pod mojim vodstvom pospešeno prizadevalo za razvoj in implementacijo digitalnih rešitev v pravosodju.”

Ministrica za pravosodje je svoj nagovor začela konceptualno, temu pa je sledil operativni pregled projektov ministrstva. Digitalizacija je po njenem mnenju ena najbolj vročih tem današnje družbe. Glede na vseprisotnost tehnologije je prihodnost neizbežno digitalna in tukaj po besedah ministrice pravni sektor ni nobena izjema. Zato je potrebno zagotoviti, da je slovenski pravosodni sistem temu prilagojen in nanjo pripravljen. Mednarodne raziskava kažejo, da Slovenijo kljub določenem napredku čaka še kar nekaj dela, za kar potrebujemo sodelovanje vseh ključnih deležnikov. Pravosodni sektor si namreč od uporabe tehnologij obeta veliko. Predvsem večjo učinkovitost, avtomatizacijo, optimizacijo poslovnih procesov, boljši in širši dostop do pravnih storitev, večjo hitrost, kvaliteto in stroškovno dostopnost pravnih storitev. Te koristi pa imajo tudi povratni vpliv na dvig zaupanja v pravo in državni sodni sistem.

V drugem delu je ministrica povzela, kako se ministrstvo za pravosodje skupaj z Ustavnim in Vrhovnim sodiščem ter drugimi deležniki pripravlja na digitalno prihodnost. V nadaljevanju le nekaj izmed omenjenih projektov:

1. Celovita prenova kazenske evidence in ostalih evidenc ter dislociranih baz podatkov.
2. Ureditev avdio-video konferenčne možnosti na sodiščih.
3. Vzpostavitev sistema e-dražbe.
4. Nadgradnja sistema za delo notarjev e-notar.
5. Sistem elektronskega vlaganja in vročanja vlog v civilnih in kazenskih postopkih.
6. Uvajanje sistema elektronskega spisa.

Zaključek nagovora je pospremila še zaveza ministrice, da bo v svojem mandatu digitalni transformaciji v pravosodnem sistemu posvetila posebno pozornost.

Richard Susskind: “Namesto, da me sprašujete kakšna bo prihodnost, vas jaz vprašam kakšno prihodnost si želite ustvariti?”

Profesor Richard Susskind je eden najbolj znanih avtorjev na področju prihodnosti pravnih storitev in LegalTech-a. Njegova dela so prevedena v 18 jezikov in je avtor 10 knjig med drugim: Tomorrow's Lawyers in Online Courts and The Future of Justice.

Profesor je svoj govor odprl z razmišljanjem o tehnologiji. Ta se dandanes razvija hitreje kot kadarkoli prej in postaja neverjetno zmogljiva ter prevzema naloge za katere smo v preteklosti menili, da jih lahko opravljajo le ljudje. Zato bi bilo po njegovem mnenju naivno trditi, da to ne bo vplivalo na pravni sektor. Ko pomislimo na tehnologijo, najprej pomislimo na avtomatizacijo, ki določeno nalogo optimizira in jo naredi bolj učinkovito. Osnovna ideja avtomatizacije je, da apliciramo tehnologijo na nekaj, kar še obstaja. To je bil do nedavno osnovni princip v pravni industriji - avtomatizacija ustaljenih praks. Če pa na drugi strani pogledamo na tehnologijo, ki je zares spremenila naša življenja, pa vidimo, da to niso primeri avtomatizacije, ampak inovacije, kar pomeni uporabo tehnologije za naloge, ki v preteklosti niso bile mogoče. Tak princip po mnenju profesorja potrebujemo, ko razmišljamo o prihodnosti pravnih storitev.

Dejstvo je torej, da se bo nudenje pravnih storitev spremenilo in v Angliji so te spremembe že vidne, zato nam Susskind na tej točki predstavi glavne dejavnike sprememb:

1. More for less pressure oz. cost pressure

Svet in posledično pravo postajata vse bolj kompleksna. Zato je povečana potreba po pravnih storitvah, ob enem pa si želimo za to porabiti manj denarja, ker si jih večina ne more privoščiti. Ta pritisk bo definiral naslednje desetletje pravnih storitev.

2. Liberalizacija pravnega trga v Angliji

Z liberalizacijo pravnega trga so lahko v Angliji tudi non-lawyers oz. t.i. alternative business structures začele ponujati pravne storitve. Te so še vedno regulirane, ampak pravni trg naenkrat ni več rezerviran za kvalificirane pravnike. Tako so na trg vstopili npr. Big 4 accounting firms, pravni startupi in drugi. Nekateri (startup-i) zagotavljajo programsko opremo za odvetniške pisarne, drugi pa želijo pretresti pravni sektor in njegove tradicionalne načine opravljanja dela. Če to pomeni več izbire, večji dostop, manjše stroške, je profesor mnenja, da je to dobra stvar. Liberalizacija je sicer res pomagala določenim vstopiti na pravni trg, ampak Susskind ne vidi liberalizacije kot pogoj za razvoj LegalTech-a. Ključno je sodelovanje.

3. Razvoj tehnologije

Susskind pravi, da je 90 - 95% pravne tehnologije namenjene uporabi odvetniškim pisarnam. Na drugi strani pa je zelo malo te tehnologije, ki bi služila neposredno korporacijskim pravnikom (in house lawyers) in še manj takšne, ki bi služila laikom. Katere tehnologije uporabljajo odvetniške družbe v Angliji?:

1. “Back office” tehnologije, npr. elektronska pošta, “work processes”, “customer relations management” (CRM), itd.
2. Sistemi internega znanja (ang. Internal knowledge systems), ki pravnikom omogočajo zbiranje, deljenje in ponovno uporabo kolektivnega znanje in izkušenj.
3. Videokonference in drugi sistemi za komuniciranje.
4. Online legal services. Pisarne določene vsebine, nasvete, dokumente (document generation) dajo na voljo na spletu.

Susskind se je dotaknil tudi tehnologije na sodiščih. Glavni problem postopkov na sodiščih je, da so predragi, trajajo predlogo, so prezapleteni, nerazumljivi, razen če si pravnik in da ne sledijo digitalnemu razvoju družbe.Tukaj potrebujemo spremembo v razmišljanju. Vprašanje je torej ali je sodišče prostor ali storitev. Ali moramo res biti fizično prisotni, da rešimo spor. Določeno remote izkušnjo je tukaj že dala situacija COVID-19, ko je bilo izvedeno veliko videokonferenčnih zaslišanj, vzpostavljena so bila sodišča na daljavo in podobno. V digitalni družbi pa se bodo oblikovali tudi drugi načini za reševanje sporov od online dispute settlement postopkov preden pride do sodišča do umetne inteligence in drugih orodij.

V zvezi s tem je Sussking omenil tudi milijardni projekt celovite prenove - digitalizacije pravosodja Britanske vlade, ki jo vodi interdisciplinarna komisija z razmišljanjem, kakšen naj bo pravosodni sistem čez 10 let in omenil je drugi komisijo pod vodstvom Britanskega ministrstva za pravosodje, ki razmišlja o tem, kakšen naj bo pravosodni sistem čez 20 oz. 30 let.

Kakšne trende napoveduje Susskind?

1. Tehnologijo bomo uporabljali za spremembo izkušnje strank.
2. Odmik od posvetov ena na ena v smeri razvoja produktov in rešitev, ki so dostopne na spletu (pravni dokument, pravno diagnosticiranje problemov, online dispute settlement).
3. Več bo investiranja v LegalTech.

Susskind pravi, če se sprašujemo, kaj je prihodnost prava, si postavljamo napačno vprašanje, saj bi se morali vprašati, kako bomo v prihodnosti v digitalni družbi reševali pravne probleme, za katere so trenutno pravniki naša najboljša rešitev. Zaključi s citatom znanstvenika Alana Kaya: “The best way to predict the future is to invent it”. In še doda, da namesto, da ga sprašujemo kakšna bo prihodnost, nam on vrača vprašanje, kakšno prihodnost si želimo ustvariti.

(Zbrane) misli okrogle mize o LegalTech-u

Sodišče bo v naslednjih petih letih 100% poslovalo digitalno

Kakšno je stanje v sodstvu in kako se pripravljajo na digitalno prihodnost je predstavil g. Brezovar. Izpostavil je, da je velika večina poslovno zelo obremenjenih procesov, kot so izvršba na podlagi verodostojne listine, e-ZK, stečajni postopki in e-dražbe že digitaliziranih. V času COVIDA-19, ki je pospešil postopek transformacije, je prišlo tudi do vzpostavitve sistema oddaljenih konferenc in drugih sprememb dela na sodiščih (delo od doma, elektronsko poslovanje, vročanje, ipd.)

Sodišče bo po mnenju g. Brezovarja v naslednjih petih letih 100% poslovalo digitalno. Predsednik Vrhovnega sodišča je v tem duhu že sprejel odredbo, s katero so se za civilne in kaznovalne postopke zavezali, da do konca leta vzpostavijo celovito elektronsko poslovanje: elektronsko vlaganje, vročanje, dostop do elektronskega spisa in vpisnika. Na vseh teh področjih že teče intenziven razvoj. V ozadju se dogajajo tudi izjemno pomembne aktivnosti, ki so predpogoj za elektronsko poslovanje. To sta zakonsko skladna elektronska hramba (eHramba) in sistem za pregledovanje elektronskega spisa (eSpis). Razvoj obeh je praktično že končan, pravi g. Brezovar.

Digitalizacija bo v prihodnosti spremenila tako sodniško kot uporabniško izkušnjo. Sčasoma bo pripeljala tudi do spremembe paradigme. G. Brezovar je še izpostavil, da se je pri uvajanju sprememb potrebno zavedati pasti in gojiti načelnost, npr. transparentnost. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti, da je informacijska tehnologija lahko le spodbujevalec in pospeševalec sprememb, pri čemer pa je še vedno bistven človeški faktor.

Cilj je osebna identifikacija na daljavo in sestavljanje notarskih listin brez obiska notarske pisarne

Po besedah dr. Podgorška trenutno v okviru Notarske zbornice zaključujejo posodobitev sistema e-notar, ki bo omogočal digitalno hrambo dokumentarnega gradiva in notarskih listin - nadgradnjo obstoječega sistema. Projekt, ki pa si ga notarska zbornica želi čim prej realizirati in je zanj tudi že pripravljen predlog spremembe zakona o notariatu, je sistem sestavljanja notarskih listin na daljavo. Predpogoj za to pa je seveda tudi ugotavljanje istovetnosti na daljavo, npr. videokonferenčno v povezavi z biometričnimi podatki na osebnih dokumentih Dr. Podgoršek pri tem opominja, da bo potrebno posebno pozornost nameniti prav ugotavljanju istovetnosti strank, saj ne glede na vse pripomočke za ugotavljanje, to še vedno predstavlja tveganje za zlorabo identitete.

Na drugi strani so vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov, predlogov za vpis sprememb v sodni register že realnost in sta obe opciji že nekaj časa v veljavi. Sta pa tudi ti dve ob uveljavitvi naleteli na odpor javnosti, kasneje pa se je kot ob večini sprememb izkazalo, da sta zelo koristni, saj postopki potekajo hitreje in bolj tekoče. Začetni odpor proti spremembam, ki je v človeški naravi, je tako bilo potrebno premagati z argumenti in tako bo tudi pri uvedbi drugih digitalnih tehnologij. Tisti, ki se ne bo prilagodil razvoju, enostavno ne bo preživel, to velja za vse poklice, ne le pravne, izpostavlja dr. Podgoršek. Glede razmerja med tehničnimi in pravnimi poklici pa dr. Podgoršek meni, da bi bilo zelo narobe, če bi šlo to v škodo pravnega. Na prvi pogled je mogoče vse nadomestiti s tehnologijo, npr. pametne pogodbe in v določeni meri tudi sodbe, ki bi morda lahko določene aspekte človekovega odločanja izboljšale. A po vsej verjetnosti bomo za mnoge pravne zadeve še naprej potrebovali človeški dotik.

Digitalizacija od nas zahteva nove kompetence

Odvetniki v glavnem uporabljajo program Law Office za vodenje odvetniških pisarn (ki je, kot pravi g. Gaberiščik,že stvar preteklosti), Microsoft Office z dodatki ter prepoznavo zapisov. Na voljo pa so tudi že druge tehnologije, kot so oblačno shranjevanje podatkov, avtomatizacija procesov in digitalna hramba, kar pa na našem trgu še ni zares sprejeto ali pa ni nekih ustreznih ponudb. Iz tega razloga si pri Odvetniški zbornici želijo več aktivnosti s strani razvijalcev. Po drugi strani pa opozarjajo, da čas za uvajanje spremembe morda ni najboljši, ker so odvetniki vezani na poslovanje sodišč in ni najbolj smiselno, da bi se razvijal nov program, dokler ni razvit digitalni spis na sodišču. Vsekakor pa si odvetniki želijo nadomestiti administratorsko delo z delom tehnologa ter izognitev nepotrebni papirni administraciji, kar pa, kot pravi, zahteva tudi drugo kadrovsko strukturo.

Po mnenje g. Gaberščika se bodo odvetniki v roku petih letih srečevali predvsem z dvema problemoma. Prvič, povečanje potreb po video komunikacij in spremembe na tem področju. V ta namen na zbornici že pripravljajo program izobraževanja starejših odvetnikov. Drugi pereč problem pa je hramba digitalnega gradiva, torej ustrezno vodenje odvetniškega arhiva.

V kontekstu razvoja in digitalizacije se postavlja, pravi g. Gaberščik, tudi vprašanje o tem, kdo bo v družbi postal garant pravičnosti - ali je to pravnik, ki ima konceptualni fokus na pravo ali je to programska oprema, ki ji lahko prepustimo določeno mero odločanja? V kolikor bomo šli kot družba v smer, ko bodo pravniki morali postati tudi strokovnjaki za IT, bomo potrebovali še dodaten korpus znanja, ki ga pa na tej točki odvetniki ne premorejo. To je tudi posledica tega, da zaenkrat o tem še ne prihaja do sporov. Ko bo do tega začelo prihajati in ko bo povpraševanje po tem naraslo, bo temu po njegovem mnenju sledila tudi zelo hitra prilagoditev odvetnikov. Z digitalizacijo torej zahtevamo nove kompetence, ki smo jim kot družba na tej točki še nedorasli.

Korporacijski pravnik prihodnosti bo t.i. delta shaped lawyer

Izzive korporacijskih pravnikov je predstavila gospa Špela Ajdišek Robič. Korporacijski pravniki, kot pravi, trenutno uporabljajo elektronsko poslovanje, v kombinaciji s sistemi za upravljanje dokumentov DMS, komunikacijske infrastrukture, ki temeljijo na oblačni strukturi, ki omogoča, da na enem dokumentu hkrati dela več oseb, na različnih lokacijah. Bolj napredne družbe pa uporabljajo tudi programsko opremo podprto z umetno inteligenco, ki omogoča pravno analizo in pregled dokumentov ter konceptualno razumevanje dokumentov ne glede na jezik. Takšna oprema omogoča širok spekter nalog, od prvega pregleda pogodb, do opozarjanja na deviacije v pogodbenih določilih, na rizike ipd. Prav tako je v uporabi programska opremo za pripravo t.i. “pametnih pogodb”. Na obeh programskih opremah so, konkretno v njihovem podjetju, še v fazi testiranja in še opozarja, da ni za vsako družbo primerna vsaka IT rešitev. Napovedujejo pa se tudi virtualni pravni asistenti, ki so dejansko pravni “chat boot-i” z umetno inteligenco, ki odgovarjajo na enostavna pravna vprašanja poslovnih partnerjev.

Danes se delo korporacijskih pravnikov bliskovito spreminja, ne zgolj zaradi tehnologije temveč predvsem, ker se strategije podjetij spreminjajo. Če je bil še do nedavno glavni cilj družbe maksimiziranje dobička, je danes to le eden izmed ciljev, poleg trajnostnega razvoja, skladnosti poslovanja ali česa drugega. Funkcija pravnika v podjetju se širi na področja, ki do včeraj še niso obstajala. Pravniki postajajo managerji za trajnostni razvoj, pooblaščenci za varstvo osebnih podatkov, zaupanja vredna oseba za prijavo krištev prava zaradi implementacije uredbe o zaščiti žvižgačev. Zaradi stalnega stika s trgom med korporacijskimi pravniki tako tudi ni večjega odpora glede digitalne transformacije in LegalTecha, ampak so bolj v poziciji iskanja rešitev. O tem kažejo tudi raziskave na področju EU.

Pod mnenju gospe Špele Ajdišek Robič pravno znanje ne bo več dovolj, naslednji korak za vse pravnike je grajenje komplementarnih kompetenc, mehkih veščin, ki gradijo t.i. T-shaped ali delta shaped lawyer, torej prilagoditev trendom, ne zgolj z uporabo orodij in LegalTecha, ampak npr. tudi z osredotočenostjo na kupca in emocionalno inteligenco. Ključna pa je tudi miselnost, da se ne bojimo sprememb in se pogovarjamo o rešitvah. Šele na tej točki, tako zgrajeni pravniki lahko začnejo graditi digitalno strategijo in nastopajo kot legal operations managerji.

V Sloveniji smo glede LegalTech-a na stopnji preživetja

Gospod Žejn v slovenski družbi opaža, da smo v LegalTechu še na stopnji preživetja po teoriji Douglasa Adamsa, po katerem ima vsaka družba tri faze (Survival, Inquiry and Sophistication). Primerjalno pravi, da so na Bavarskem samo v lanskem letu začeli 55 projektov Legaltech-a z umetno intelligenco in 17 z blockchain-om. Predvsem pa je center fokusa, odkar je prišel Data Governess Act, interoperabilnost s podatki, kako konsolidirati arhetipe, da bodo machine learning algoritmi delali še bolje in da bodo prenosljivi. Pripravlja se tudi data space, kjer se ukvarjajo s tem, na kakšen način bomo dolgoročno shranjevali in izmenjevali arhetipe in metapodatke v LegalTechu.

Na drugi strani so v Sloveniji pričakovanja in aspiracije drugačne, prav tako pa se pojavlja kadrovski problem (ne obstajajo npr. pravni inženirji). Zaradi navedenega se gospod Žejen boji, da bomo v prihodnosti v stalnem zaostanku in implementirali rešitve/zahteve drugih igralcev namesto, da bi bili deležnik in soustvarjalec standardov in protokolov za Slovenijo. Zato pravi, da bi bilo bolj smotrno govoriti o kompetencah kot o tehnologijah ter da je nujno vpeljati spremembe na področju izobraževanja. Na nivoju podjetji pa se ukvarjati tudi z načini kako čim bolje shraniti, kondenzirati in na pravičen način prenesti znanje na mlade, ki prihajajo v pisarne in ki pričakujejo, da bodo podjetja imela zelo dobre knowledge transfer mehanizme, priročnike in kompetenčne centre.

Zaključek, ki je šele začetek

Dogodek ni pripeljal do odgovora, ali je LegalTech prihodnost prava, ker ni bilo niti časa, da bi si zastavili to vprašanje. Vendar, kot ste lahko prebrali zgoraj, je odgovor jasen - seveda je uporaba digitalne tehnologije v pravnem sektorju del prihodnosti, vendar LegalTech sam po sebi nas ne bo pripeljal tja. Človek je tisti, ki bo to storil in kompetence so bile največkrat ponovljena beseda okrogle mize. Signal je jasen in žal mi je, da nisem na okroglo mizo povabil predstavnikov izobraževalnih institucij, za kar se na tem mestu opravičujem. Ampak, kot v naslovu, ta dogodek je bil šele začetek javnega dialoga o tem, kot prav prof. Susskind, kakšno prihodnost prava v Sloveniji si želimo ustvariti?

Vprašanje je drzno in drznost je bila druga najbolj izpostavljena beseda okrogle mize. Le če bomo drzni in znali sodelovati, bomo lahko ustvarili boljši pravni sistem za vse njegove deležnike, tako uporabnike kot ponudnike storitev. Okrogla miza je pokazala pozitivno naravnanost vseh deležnikov do tega in tudi neformalni pogovori po njej obetajo korak naprej, zaradi česar sem zelo optimističen.