TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženka je imela nagrajevanje zavarovalnih zastopnikov urejeno po t.i. provizijskem sistemu, ki pomeni, da je bil zastopnik nagrajen glede na ustvarjeno realizacijo (sklenjene zavarovalne pogodbe), ob tem pa je bilo tudi odločilno, da je bila zavarovalna premija po sklenjenih zavarovalnih pogodbah tudi dejansko plačana. To poenostavljeno povedano pomeni, da je bil zavarovalni zastopnik za mesec, v katerem je bila premija dejansko plačana, upravičen do določene provizije oziroma do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Znesek pripadajoče provizije se je korigiral s faktorjem prisotnosti na delu. V kolikor je delavec v posameznem mesecu prisoten na delu vse delovne dni, znaša faktor 1, v primeru delne odsotnosti sorazmerno manj, v primeru popolne odsotnosti pa 0/nič). Faktor prisotnosti se je uporabil le v primeru odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta ali bolniškega staleža, ne pa zaradi državnih praznikov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ureditev pravilnikov, ki ob uporabi faktorja prisotnosti znižuje plačo za delovno uspešnost v primeru upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež), nezakonita, ker je v nasprotju z določbami 6. člena ZDR-1.