TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

- v tč. I/2. tako, da se ta točka glasi:

„Zapustnica E. E. je bila v času smrti poročena z A. A. in mati treh otrok: B. B., C. C. in D. D., ki se je odpovedal dediščini po zapustnici.“

- v tč. I/3. tako, da se ta točka glasi:

„Ugotovi se, da zapustnica E. E. oporoke ni naredila, zato sledi zakonito dedovanje, katerega so deležni zakoniti dediči:

- A. A., rojen ..., EMŠO ..., davčna številka ..., državljan RS, stanujoč Ulica 1, vdovec zapustnice, do 1/3,

- C. C., rojen ..., EMŠO ..., davčna številka ..., državljan RS, stanujoč Ulica 1, sin zapustnice, do 1/3,

- B. B., rojena ..., državljanka RS, stanujoča Ulica 2, hči zapustnice, do 1/3.“

- v tč. II. tako, da se točka glasi:

„Dediča po pokojni E. E. iz naslova zakonitega dedovanja sta:

- A. A. do 2/3 in C. C. do 1/3.“

- v tč. III/1. tako, da se glasi:

„Banki, d.d. se naroča, da izplača vsa denarna sredstva z računa št. ... dedičema A. A. do 2/3 in C. C. do 1/3.“

- v tč. III/2. pa tako, da se glasi:

„Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se naroča, da izplača vse neizplačane pokojninske prejemke v skupnem znesku 172,21 EUR, dedičema A. A. do 2/3 in C. C. do 1/3.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

ZD izjemoma dopušča, da se lahko potomec v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti (drugi odstavek 137. člena ZD). Zaradi izjemnosti takšnega sporazuma je za njegovo veljavnost potrebno, da je sestavljen v obliki notarskega zapisa (3. točka prvega odstavka 47. člena ZN), prav tako pa morata pri sestavi notarskega zapisa odpovedi neuvedenemu dedovanju sodelovati dve zapisni priči (1. točka prvega odstavka 52. člena ZN). Iz predloženega dokaza izhaja, da je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno vsem obličnostnim zahtevam, dedič D. D. pa pritožnikovim navedbam v pritožbenem postopku ni oporekal. Posledica pogodbe o odpovedi neuvedenemu dedovanju je podobno kot pri odpovedi dediščini, ki je podana po zapustnikovi smrti (133. člen ZD), v tem, da se šteje, kot da je potomec umrl pred zapustnikom. Zato se odpovedujoči potomec ne upošteva pri ugotavljanju kroga oseb, ki so poklicane k dedovanju, prav tako ne pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.