TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Osebe, ki se smejo po določbi 2. odst. 360. čl. ZKP pritožiti v
korist obtoženca, niso upravičene podati tudi odgovora na pritožbo
tožilca.

Pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje imajo po 1.
odst. 360. čl. ZKP stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik
in oškodovanec. Nadalje je v 2. odst. 360. čl. ZKP določeno, da se
smejo v korist obtoženca pritožiti tudi njegov zakonec, krvni
sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in
rednik. Ta izjema je bila v ZKP 1953 uvedena zato, da se omogoči
vložitev pritožbe v korist obtoženca tudi tedaj, ko se le-ta nahaja v
duševno depresivnem stanju, ki mu onemogoča pravilno oceniti svoj
položaj, čeprav obstaja možnost, da se pravno sredstvo koristno
uporabi.
V praksi se je pojavilo vprašanje, ali imajo osebe iz 2. odst. 360.
čl. ZKP pavico tudi do odgovora na pritožbo nasprotne stranke, to je
tožilca. Čeprav bi na prvi pogled kazalo, da vsebinski razlogi,
zaradi katerih je bila sploh uvedena pravica teh oseb, da se
pritožijo v korist obtoženca, govore tudi za njihovo pravico do
odgovora na pritožbo tožilca, pa je lahko odgovor na zastavljeno
vprašanje le nikalen. Že zgoraj je rečeno, da je njihova pravica do
pritožbe le izjema. Izjem pa ni mogoče široko razlagati. Ker torej v
369. čl. ZKP, kjer je določeno, kdo ima pravico do odgovora na
pritožbo (to ima le nasprotna stranka, v obravnavanem primeru torej
obtoženec in njegov zagovornik) ni izrečno ponovljeno, da imajo
pravico do odgovora na pritožbo tožilca tudi osebe, ki se smejo po
določbi 2. odst. 360. čl. ZKP pritožiti v korist obtoženca, je mogoč
le sklep, da do odgovora na pritožbo tožilca niso upravičene. Taka
pravica jim, ker ni o tem nobene izrečene določbe, ne nastane niti
tedaj, če so se, izrabljajoč svojo pravico po 2. odst. 360. čl. ZKP,
v konkretnem primeru sicer same pritožile zoper sodbo sodišča prve
stopnje.
Sploh pa omenjena omejitev glede pravice do odgovora na pritožbo o
praksi ne bi smela imeti večjih posledic. Tiste osebe, ki sicer
nimajo pravico do odgovora na pritožbo tožilca, so namreč po določbi
3. odst. 67. čl. ZKP upravičene, da obtožencu najamejo zagovornika.
Zagovornik pa seveda sme vložiti tudi odgovor na pritožbo tožilca.
Četudi ta odgovor morda ne bi bil vložen v predpisanem osemdnevnem
roku, pa ga bo pritožbeno sodišče lahko upoštevalo, če še ni
odločilo. Tako so praktično lahko rešeni domala vsi tisti primeri, ko
obtoženec ali njegov zagovornik nista odgovorila na pritožbo tožilca,
ali nista odgovorila v smeri, kjer je obstajala možnost, da se to
pravno sredstvo koristno uporabi.