TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste župan občine Postojna, na sredini že drugega mandata, sicer športnik, glasbenik in marsikaj bi se še našlo. Na kaj ste v dosedanji karieri najbolj ponosni?

Igor Marentič:
Vedno aktiven. Že v šoli sem začel kot predsednik razreda. Vedno sem skušal uveljavljati svoje ideje, kar včasih ni v redu, ampak sem imel moč prepričevanja z argumenti. Najbolj ponosen sem, kar je sicer klišejsko, na družino; imam sina in hčer, ki imata privzgojene lepe manire in zato imata ogromno dobrih prijateljev. Te dni sva se z ženo pogovarjala o njunih letih, 30 in 26, a vedno najdeta trenutek, da prideta domov. Na pogovor, na zabavo, ali po nasvet. Lepo je imeti otroke, ki ti zaupajo.

Ponosen sem na to, kar počnem, to je moja služba. Vendar bi se javno zahvalil mojim sodelavcem, to vedno naredim, ko imam priložnost. Skupaj uresničujemo ideje; pravim, da moraš imeti deset idej, da boš dve uresničil. Če imaš dve ideji, boš težko uresničil eno, verjetno nobene. Z leti opažam, da znam biti potrpežljiv – v tej službi že tako vsaka zadeva traja.

TFL Glasnik:
Prihajate iz gospodarstva, kjer gospoduje tempo – kako ste se s tem spopadli v občini? To je vendarle javni sektor, ki ima svoje posebnosti. Očitno ste znali narediti dovolj, da vam je 17.000 prebivalcev ponovno podelilo mandat. Poleg tega pa je Postojna posebna tudi zaradi jame, seveda.

Igor Marentič:
Iz gospodarstva sem prišel v politiko popolnoma neuk. Imaš recimo zvezane roke bodisi za nagrajevanje bodisi za kaznovanje. Na občini me je najbolj presenetilo, da lahko za sodelavce rečem, da so garali – so ljudje, ki delajo deset ali enajst ur. Potem pa slišiš vprašanje: kaj delate, ko ni uradnih ur, pijete kavo? Tudi delo s strankami ni preprosto in lahko. Res spoštujem svojo ekipo. Nikogar nisem odpustil, saj je 99 odstotkov ljudi odličnih.

Za drugi mandat sem dobil 70 odstotkov glasov v prvem krogu med štirimi kandidati. Torej večina podpira moje delo, sem si rekel, a vse, kar smo počeli, je bilo, da sem dal krila svojim ljudem, sam pa sem se prva leta mandata ukvarjal s socialnimi transferji. To je zelo težko delo z ljudmi, ki imajo eksistenčne probleme. Imam dan odprtih vrat. Ko sem začel, sem imel stranke na petnajst minut, ob petih popoldne sem prišel domov kot cunja. Po šestih letih imam eno stranko na dan odprtih vrat, vendar je res, da sem stanovanjsko problematiko prepustil kolegu, ki ima tudi čudovit socialni čut.

TFL Glasnik:
Povejte mi za pet vaših največjih dosežkov v občini.

Igor Marentič:
Kar je naredila moja ekipa, ne jaz ... Pomoč gasilcem je bila moj prvi projekt – v mojem mandatu smo zgradili dva nova gasilska domova, dva pa smo dozidali in obnovili. Imeli smo žled, Postojna je bila najbolj prizadeta, saj smo bili deset dni brez elektrike. Žled je uničil 80 odstotkov lesne mase v primestnih gozdovih! Na Planinskem polju imamo poplave dvakrat na leto. Imamo avtocesto, imamo Poček, na katerem opravijo gasilci več kot 200 intervencij na leto. Gasilci so mi posebno pri srcu, imeli pa so gasilski dom iz časa Franca Jožefa. Zato sem si potihem obljubil, da jim povrnem ponos, ki jim pripada.

Imamo tudi eno simpatično težavo, to je večanje natalitete in priseljevanje mladih družin. V sedmih letih smo vpisali 1700 novih prebivalcev. Postojna je privlačno umeščena med morjem in Ljubljano, ima pa vse, kar imajo velika mesta. Zdaj ustanavljamo še univerzo.

TFL Glasnik:
S povečano nataliteto se torej srečujete tudi s stanovanjskimi problemi?

Igor Marentič:
Da. Je pa res, da je pri nas kvadratni meter stanovanja dva tisoč evrov, kar je malo v primerjavi z ljubljanskimi razmerami, zato se mladi priseljujejo. Posledično imamo zaradi novih mladih družin druge prijetne težave: zmogljivosti v vrtcih in šolah. Zato smo dve šoli dozidali in obnovili ter izgradili povsem novo krilo šoli Antona Globočnika v vrednosti 6.5 mio. V začetku aprila pa podpisujemo pogodbo za nov vrtec.

TFL Glasnik:
Kaj pa Postojna ponuja podjetnikom?

Igor Marentič:
Slogani tipa 'zadržimo znanje doma' so po mojem v današnjem času mimo. Globalizacija je naredila svoje in mladi iščejo možnosti povsod po Evropi in svetu. A tudi tujci prihajajo k nam. Vendar ne moremo v Sloveniji ponuditi možnosti vsem profilom. Recimo moj prijatelj je na Institutu Jožefa Stefana doktor jedrske fizike, kaj bi on delal v Postojni? Po drugi strani, če govoriva o gospodarstvu, je problem prostor. Praktično smo prodali in razprodali vse, kar smo imeli.

TFL Glasnik:
Ste imeli v mislih center za zagonska podjetja ali nameravate pritegniti že uveljavljena podjetja?

Igor Marentič:
Naj ponovim, da smo 99 odstotkov vsega, kar smo imeli na voljo za to, razprodali. Januarja smo opravili zadnjo prodajo. Ta trenutek sprejemamo dva občinska podrobna prostorska načrta za dve podjetji, da bi lahko začeli gradnjo. Ustanovili smo tudi inkubator za zagonska podjetja, pri čemer se združuje več občin.

TFL Glasnik:
Boste podjetjem ponudili kakšne olajšave?

Igor Marentič:
Nekdo me je vprašal, zakaj ne damo parcel za en evro. Ne smemo, po zakonu so stvari predpisane. Ponosen sem na veliko podjetje, ki bo septembra odprlo svoja vrata, to so zgodbe, ki ostanejo v spominu. Vsako leto imamo razpis, na katerem subvencioniramo komunalni prispevek, nakup parcele in še kaj. Lani smo za ta namen porabili 450.000 evrov. Kar za naš proračun sploh n tako malo.

TFL Glasnik:
Kakšen cilj imate do konca mandata – da bo Postojna imela 20.000 prebivalcev?

Igor Marentič:
Imeti takšen načrt v teh časih – jaz vem, da moramo v korak s časom.

TFL Glasnik:
Želite biti zelo prijazna občina in to vsekakor ste. Kaj pa Postojnska jama – koliko vpliva na življenje v Postojni?

Igor Marentič:
Začel bi pri zaposlitvah. V Postojni je trenutno 7300 delovno sposobnih ljudi. Danes jih je 9,9 odstotka brezposelnih, od tega 2,4 odstotka trajno brezposelnih. Smo nekje v slovenskem povprečju. Po drugi strani smo proizvodne zmogljivosti izpolnili do konca. Zaradi Postojnske jame imamo sloves turističnega mesta, a turistično mesto naj bi bilo tisto, ki ponuja možnosti za počitnice. Postojna tega ne ponuja, saj ima prehodne goste – jama zadrži gosta dve do tri ure. Ponosni pa smo na poletni festival, ki traja skoraj dva meseca, a pot do jame je speljana mimo središča mesta in turist ga ne vidi. Skorajda milijon obiskovalcev jame tega ne ve in ne vidi.

Postojnska jama prodaja svoj produkt in občina se prilepi zraven na tisoč in en način. Moramo biti veseli in zadovoljni, da Postojnska jama deluje zelo dobro, kar se pozna v našem proračunu z dividendami, ker smo solastniki, in tudi s koncesnino. Lani nas je šokiralo, ko zaradi korone tega denarja ni bilo zaradi zaprte jame. Izgubili smo kar tri milijone!

TFL Glasnik:
Pa ste vendarle uspešni.

Igor Marentič:
Ne vem, ali smo uspešni. Želim si še več. Zaradi občanov in otrok, ki rastejo.

TFL Glasnik:
In zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Igor Marentič:
Vem, da je korona hudo prizadela naše ustaljene ritme, zelo nam je spremenila življenje v prostem času, a to ne pomeni, da moramo biti nestrpni. Poglejte, komuniciranje je padlo na tako nizko raven, za točilnim pultom, na občini, v trgovini. Tudi na televiziji, najhuje pa je v medijih, ki vsakemu omogočajo, da anonimno pove svoje mnenje, ne da bi prevzel kakršno koli odgovornost. Res bi si želel, da bi se znali bolje prilagoditi. Tudi šport imamo, pa naj se ga poslužujejo. In naj vendarle obdržijo dostojanstvo.