TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.