TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obtoženega A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je kot dejanski direktor in odgovorna oseba družbe B. ter družbe C. skupaj s sedaj pokojno D. D. kot zaposleno v družbi B. ter kot direktorico in odgovorno osebo družbe C., v sodelovanju pri izvršitvi, pri opravljanju gospodarske dejavnosti sklenitvi in izvajanju posla preslepil več drugih pravnih oseb s prikazovanjem, da bodo dogovorjene obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene, zaradi neizpolnitve obveznosti pa sta si družbi C. ter B. pridobili premoženjsko korist in je za druge nastala premoženjska škoda,

s tem da sta v obdobju od oktobra 2013 dalje do maja 2014, na sedežu družb in v E., preko posrednice družbe F., pridobila vsaj stranke G., H. in I., s katerimi sta v imenu družb B. ter družbe C., z lažnim prikazovanjem, da so uspešni poslovneži s poznanstvi, ki bodo za njih urejali in pripravljali razpisno poslovno ter finančno dokumentacijo ter jim svetovali, da bodo ugodno pridobili javne razpise za ureditev garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in za pridobitev mikrokredita Slovenskega podjetniškega sklada, sklenila ustne ali pisne pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih sta zahtevala vnaprejšnje plačilo za delo ter jim lažno prikazovala, da bodo v primeru, da posamezna družba na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada ne bi uspela, v skladu s pogodbo tej družbi vnaprej vplačana sredstva vrnjena v celoti ali z določenim odbitkom za materialne stroške, ter sta tako:

1. predstavnike družbe G. preslepila, da so na TRR družbe C. vnaprej vplačali 11.000,00 EUR za ureditev garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere po javnem razpisu (...) in za pridobitev mikrokredita po javnem razpisu (...), od Slovenskega podjetniškega sklada;

2. predstavnike družbe H. preslepila, da so na TRR družbe C. vnaprej vplačali 10.000,00 EUR za ureditev garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere po javnem razpisu (...), od Slovenskega podjetniškega sklada;

3. predstavnike družbe I. preslepila, da so preko posojila družbe F. na TRR družbe B. vnaprej vplačali 20.000,00 EUR za ureditev garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere po javnem razpisu (...); za pridobitev mikrokredita po javnem razpisu (...) ter za ureditev garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere po javnem razpisu (...), vse od Slovenskega podjetniškega sklada;

nato pa oškodovanim družbam po tem, ko so bile njihove vloge za kandidiranje na javnih razpisih s strani Slovenskega podjetniškega sklada zavrnjene zaradi neizpolnjevanja pogojev in oškodovane družbe niso pridobile razpisanih sredstev, saj med drugim tudi nista poskrbela, da bi bila dokumentacija oškodovanih družb ustrezno in pravočasno pripravljena, nista vrnila plačanih sredstev, kot sta se to zavezala ob vplačilu navedenih predplačil ter sta se pričela izmikati njihovemu vračilu, ter sta vrnila zgolj družbi G. 3.400,00 EUR ter družbi I. 18.000,00 EUR, s čimer so si A. A. in D. D. ter družbi B. in C., pridobili premoženjsko korist v višini najmanj 19.600,00 EUR.

S čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in prvim odstavkom 54. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

III. V nespremenjenem delu se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Opis dejanja je treba preučiti z vidika, ali ob očitku, da obveznosti niso bile izpolnjene, iz opisa izhajajo okoliščine na strani obtoženca in sostorilke, iz katerih je mogoče razbrati njuno zavest, da kljub podanim zavezam in obljubam do izpolnitve ne bo prišlo. Sodišče druge stopnje ob tem izpostavlja, da je presoja konkretiziranosti preslepitvenega ravnanja in preslepitvenega namena odvisna od vsakega primera posebej, torej glede na vsak konkreten opis dejanja kot celoto, pri čemer je treba opis dejanja natančno analizirati v vsakem konkretnem primeru.