TFL Vsebine / TFLGlasnik

Posebne gradbene uzance kot eden izmed avtonomnih pravnih virov so med najbolj pomembnimi, če ne najbolj pomembne in najpogosteje uporabljane uzance, na katere se sodišča pri svojih odločitvah v gradbenih sporih običajno sklicujejo. Konec leta 2020 naj bi se začele uporabljati nove Posebne gradbene uzance (PGU 2020)¹ in z dnem začetka veljavnosti PGU 2020 naj bi, kot opredeljujejo PGU 2020, prenehale veljati Posebne gradbene uzance, ki jih je leta 1977 (PGU 1977) sprejela Gospodarska zbornica Jugoslavije.² Nedvomno drži, da so PGU 1977 potrebne prenove, vendar se je v praksi pokazalo, da zaradi neobičajnega načina sprejema PGU 2020 in zaradi neposrečenih vsebinskih rešitev prihaja pri izpolnjevanju gradbenih pogodb do mnogoterih težav. Vprašanji, ali so PGU 2020 sprejeli ustrezni reprezentativni organi in kako je z domnevo o upoštevanju uzanc,³ je odprl že dr. Konrad Plauštajner,⁴ dr. Nina Plavšak pa je prav tako že opozorila na nedosledno opredelitev klavzule »ključ v roke«.⁵ V tem prispevku so predstavljene dileme glede načina sprejema, objave in začetka veljavnosti PGU 2020 ter derogacije PGU 1977 in tudi nekatera vprašanja, povezana z vsebino ter nomotehniko PGU 2020.

1. Sprejem PGU

1.1. Sprejem PGU 1977 in zgodovinski pregled pooblastil za sprejemanje uzanc

Zaradi lažjega razumevanja obravnavane tematike se moramo najprej ozreti v zgodovino, na način sprejemanja PGU 1977 in drugih posebnih uzanc. PGU 1977 je, kot izhaja iz preambule teh uzanc, skupščina Gospodarske zbornice Jugoslavije (GZ SFRJ) sprejela na podlagi Zakona o združevanju gospodarskih organizacij v Gospodarski zbornici Jugoslavije,⁶ ki je v 5. členu določal, da GZ SFRJ izdaja posebne uzance v skladu s splošnimi uzancami⁷ in predpisi ter da sme posebne uzance zbornica objaviti, ko dobi potrdilo Vrhovnega gospodarskega sodišča, da so te v skladu s splošnimi uzancami in predpisi. Podlaga za sprejem PGU 1977 je bil, kot izhaja iz preambule, poleg zakona tudi Statut Gospodarske zbornice Jugoslavije,⁸ ki je v šesti alineji drugega odstavka 38. člena določal, da izdajanje posebnih uzanc spada v izključno pristojnost skupščine GZ SFRJ.

PGU 1977 je skupščina, kot najvišji organ GZ SFRJ, sprejela 23. aprila 1976,⁹ v Uradnem listu SFRJ so bile objavljene 1. aprila 1977, uporabljati pa so se začele 30 dni po objavi, tj. 1. maja 1977. Pooblastilo za sprejem PGU 1977 je bilo torej vsebovano v zakonu in statutu. Po sprejemu PGU 1977 je začel veljati Zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in Gospodarsko zbornico Jugoslavije,¹⁰ ki se je v Sloveniji uporabljal do 6. aprila 1990¹¹ in je predpisoval, da splošna združenja v soglasju z GZ SFRJ izdajajo posebne uzance.¹² Tudi v statutu GZ SFRJ je bilo določeno, da zbornica določa pravila vedenja organizacij združenega dela v medsebojnih razmerjih na trgu (uzance in druga pravila) ter daje soglasje k posebnim uzancam, ki jih sprejemajo splošna združenja.¹³ Na tej podlagi so bile sprejete tudi Posebne uzance v prometu blaga na drobno, ki v Sloveniji veljajo še danes,¹⁴ Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS),¹⁵ ki je nadomestil Zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in Gospodarsko zbornico Jugoslavije, določb o pooblastilih za sprejem uzanc ni vseboval. ZGZS je kot eno izmed dejavnosti Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opredeljeval tudi (in zgolj) ugotavljanje dobrih poslovnih običajev, ničesar pa ni določal glede sprejema uzanc. ZGZS se je uporabljal do 24. novembra 2006,¹⁶ in sicer do uskladitve statuta pravnega naslednika GZS z določbami Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ).¹⁷, ¹⁸ ZGZ uzanc ne omenja, niti poslovnih običajev. Ob tem je treba poudariti dejstvo, da sta GZS in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) naslednici republiških zbornic, in ne GZ SFRJ, zato njenih pristojnosti nista nasledili.

1.2. Podlaga za sprejem PGU 2020

PGU 2020 so bile za razliko od PGU 1977, ki jih je sprejela skupščina kot najvišji organ GZ SFRJ, sprejete na Upravnem odboru ZGIGM GZS,¹⁹ Upravnem odboru Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in Upravnem odboru Sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Za razliko od predpisov in vseh drugih uzanc v PGU 2020 ni preambule, iz katere bi bila, kot bi to morala biti, razvidna podlaga za sprejem. Kot opozarja dr. Konrad Plauštajner²⁰ in kot je bilo že opisano, ostaja dejstvo, da zakonskega napotila, kdo in kako sprejema uzance, v naših predpisih ni. Glede na zgodovinsko ureditev bi bilo mogoče pričakovati, da bo takšno pooblastilo podeljeno GZS, in ne zbornicam, združenjem in sekcijam, ki so sestavni deli GZS, če pa bi že bilo tako pooblastilo podeljeno področnim zbornicam in združenjem, bi bilo primerno, da se uzance sprejemajo vsaj s soglasjem oziroma potrditvijo GZS.

V 10. členu Statuta GZS²¹ je med skupnimi nalogami GZS navedeno zgolj spremljanje in ugotavljanje dobrih poslovnih običajev, a glede pooblastila za sprejemanje uzanc določila tudi v Statutu GZS ni. Uzance so kodificirani poslovni običaji, ki predstavljajo podrobna pravila določenega ožjega poslovnega kroga. Niso zgolj zapis poslovnih običajev in ne urejajo samo vprašanj, ki se v praksi pogosto pojavljajo in za katera so se v praksi že oblikovale rešitve. Uzance urejajo tudi vprašanja, ki jih je praksa šele zaznala.²² Dr. Marijan Pavčnik uzance opredeljuje kot izraz, ki se uporablja za običaje, zapisane in prevzete v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava.²³ Dr. Bojan Zabel pa pojasnjuje razliko med ugotavljanjem in sprejemanjem uzanc: »Po nekaterih predpisih se uzance le 'ugotavljajo', po drugih pa se uzance 'sprejemajo'. V prvem primeru ostaja zakonodaja pri doslednem upoštevanju uzanc kot običajev; ti se oblikujejo avtonomno, spontano, pristojni organ (organizacija) jih le ugotovi in zapiše. V drugem primeru pa ni izključena aktivna vloga organa (organizacije): ta sme uzance tudi smotrno oblikovati in iz njih izločiti tiste običaje, ki več ne ustrezajo novim razmeram, ter po potrebi dodati nove, >ustreznejše.«²⁴

Upoštevajoč zapisano je torej mogoče zaključiti, da tudi Statut GZS pooblastila za sprejemanje uzanc GZS ne daje. Zbornice, združenja in sekcije v okviru GZS pooblastila za sprejem uzanc prav tako nimajo. Statut GZS kot nalogo združenj in zbornic GZS opredeljuje le sodelovanje in soodločanje v delu GZS na nacionalni ravni, v socialnem dialogu in pri drugih nalogah, ki so skupnega pomena za celotno gospodarstvo.²⁵ V okviru nalog združenj in zbornic GZS le-tem daje pooblastilo za samostojno normativno urejanje internih pravil, s tem, da le-te samostojno skrbijo za urejanje svojega pravnega položaja. Te naloge ni mogoče razumeti v smislu, da imajo združenja in zbornice pooblastilo za normativno urejanje oziroma sprejemanje splošno veljavnih pravil, ki zavezujejo celo nečlane GZS, kot to velja za uzance. Nedvomno je sprejem uzanc, ki posegajo v poslovanje gradbenih podjetij in tudi poslovanje naročnikov, skupnega pomena za celotno gospodarstvo, zato bi bila naloga področne zbornice, da pri sprejemu uzanc sicer sodeluje, uzance pa bi ob pogoju, da bi takšno pooblastilo izhajalo iz zakona ali vsaj statuta, sprejela GZS kot reprezentativna zbornica. Kot pojasnjuje dr. Vesna Kranjc – in temu kaže pritrditi – se je treba zavedati, da poimenovanje določenih pravil z uzancami še ne pomeni, da se bodo ta pravila uporabljala po pogojih 12. člena OZ, temveč je pri tem treba upoštevati, ali jih je dejansko sprejel reprezentativni organ.²⁶ PGU 2020 niso bile sprejete s strani reprezentativnih organov, saj so reprezentativne zbornice zgolj tiste, za katere v skladu s 4. členom ZGZ minister, pristojen za gospodarstvo, tako odloči z odločbo. GZS je na podlagi odločbe ministra, pristojnega za gospodarstvo, reprezentativna gospodarska zbornica.²⁷ ZGIGM in Združenje za inženiring pri GZS sta organizacijska sestavna dela GZS in nista samostojni reprezentativni zbornici. Strinjati se je mogoče s Krajnčevo, da ni utemeljeno, da bi katerikoli subjekt ali združenje določalo pravna pravila, četudi posredno prek sprejemanja uzanc.²⁸

Če bi sledili načinu sprejema PGU 2020, bi lahko uzance na različnih področjih sprejelo katerokoli združenje, kar pa je seveda nedopustno in v nasprotju s pravno varnostjo. Sekcije, združenja, področne zbornice nimajo samostojnega članstva, pač pa gre za neobvezno članstvo v okviru GZS, preko katerega so člani lahko vključeni v želeno območno zbornico, združenje ali sekcijo.²⁹ Nenazadnje je zgovoren podatek, da je GZS tista, ki prodaja in zaračunava »Publikacijo Posebne gradbene uzance«,³⁰ kar vse kaže na nesamostojnost organov, ki naj bi PGU 2020 sprejeli.

V slovenski pravni ureditvi sicer ni določbe o tem, kdo lahko sprejema uzance, bilo bi pa smotrno, da bi bila GZS tista, ki bi bila pooblaščena za sprejemanje uzanc. Da bi bilo to najprimerneje, je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva, da ima za razliko od Statuta GZS Trgovinska zbornica Slovenije, ki je prav tako reprezentativna zbornica,³¹ med nalogami, ki jih izvaja, v drugem odstavku 3.2. člena svojega Statuta določeno, da poleg tega, da spremlja in ugotavlja dobre poslovne običaje, sprejema tudi uzance.³² Dne 18. januarja 2013 so bile tako sprejete Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.³³

Zanimiv je podatek, da so v Republiki Hrvaški konec leta 2021 sprejeli nove Posebne gradbene uzance, in sicer sta jih na podlagi pooblastila, ki izhaja iz Zakona o gradnji,³⁴ ob predhodnem soglasju Ministrstva, pristojnega za graditev, sprejela hrvaška Gospodarska zbornica in Hrvaško združenje delodajalcev (Hrvatska udruga poslodavaca (HUP)), objavljene pa so v uradnem glasilu.³⁵

1.3. Podpis predstojnika organa, ki je PGU 2020 sprejel

Kateri organi naj bi PGU 2020 sprejeli, je razvidno zgolj iz Končne uzance PGU 2020,³⁶ kdo je odgovorna oseba oziroma kdo je PGU 2020 ob sprejemu podpisal, pa ni razvidno. Ta okoliščina je nenavadna, ob dejstvu, da morajo biti vsi objavljeni pravni akti podpisani. Za primerjavo: PGU 1977 je sprejela GZ SFRJ, in sicer tako, da jih je podpisal predsednik GZ SFRJ Ilija Vakić.³⁷ Tudi vse preostale posebne uzance, ki se trenutno uporabljajo v Republiki Sloveniji, so podpisane. ³⁸ V primeru, da bi se PGU 2020 objavile v Uradnem listu RS, bi morale biti pred objavo podpisane, kot določa 17. člen Uredbe o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije. Nenazadnje obveznost, da vsak akt izdajatelj podpiše, izhaja tudi iz Nomotehničnih smernic.³⁹

1.4. Način objave PGU 2020

Za uzance kot formalni pravni vir, ki predstavlja del avtonomnega prava, sicer način objave ni nikjer predpisan, vendar je glede na dejstvo, da so uzance kodificirani poslovni običaji oziroma podrobna pravila določenega poslovnega kroga in imajo po 12. členu OZ normativno naravo ter jih je nomotehnično mogoče primerjati s pravnimi pravili zakonika,⁴⁰ treba na podlagi razlage z metodo analogije (argumentum a simili ad simile) uporabiti 154. člen Ustave RS,⁴¹ ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Uzance morajo biti objavljene zato, da se tisti, ki se jih njihova vsebina tiče, z njimi pravočasno seznanijo. Objava uzanc mora biti taka, da je seznanitev z njimi mogoča. Objava PGU 2020 v Uradnem listu RS v tem trenutku ni mogoča. Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije⁴² namreč v 7. členu taksativno našteva vrste pravnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu, uzance pri tem niso navedene. Bi pa bilo uzance mogoče objaviti v Uradnem listu, če bi tako določal kak drug zakon, na primer ZGZ.⁴³, ⁴⁴ Pri tem je zanimivo, da so bile Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže⁴⁵ objavljene v Uradnem listu RS, kljub temu, da je v Statutu Trgovinske zbornice zapisano le pooblastilo za sprejemanje uzanc, in ne objava uzanc v Uradnem listu. Imajo pa te uzance v 14. členu – Prehodne in končne določbe –določeno, da se uzance objavijo v internih glasilih in/ali na spletnih straneh podpisnikov ter v Uradnem listu RS.

Ali so bile PGU 2020 objavljene tako, kot določajo same, in ali je bila seznanitev z njimi za tiste, ki naj bi jih uporabljali, omogočena, je vprašanje. V 126. uzanci je določeno, da se PGU 2020 uporabljajo od dneva zadnje objave na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kar terja od uporabnika kar nekaj tehničnega znanja. PGU 2020 niso objavljene niti na osnovni spletni strani GZS, niti na osnovni spletni strani OZS. Šele vpogled v rubriko »Panoge« na spletni strani GZS, kjer je med preostalimi panogami navedena tudi »Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala«, in klik na podstran »Pogodbe v gradbeništvu « uporabnika pripeljeta do povabila za naročilo, torej nakup PGU 2020.⁴⁶ Zgolj zelo radoveden uporabnik lahko ugotovi, da s klikom na sliko prve strani publikacije PGU 2020 lahko pride do vsebine PGU 2020 v PDF-formatu.⁴⁷ Tudi na spletni strani OZS je zgodba neobičajna, saj klik na »Sekcije« uporabnika pripelje na spletno stran Sekcije gradbincev pri OZS, kjer je v razdelku »Zakonodaja«⁴⁸ med drugimi predpisi mogoče zaslediti tudi Posebne gradbene uzance, vendar gre za uzance iz leta 1977, medtem ko PGU 2020 najdemo v zavihku »Posebne gradbene uzance 2020«,⁴⁹ skupaj s povabilom k nakupu, in sicer uzance v PDF-obliki tako, da dokumenta ni mogoče natisniti. Vsak, ki želi imeti PGU 2020 tudi v fizični obliki, jih mora torej kupiti. Tako kot je na podlagi 1. člena Zakona o Uradnem listu RS⁵⁰ elektronska izdaja Uradnega lista, v katerem so objavljeni predpisi, brezplačna in zato dostopna vsem, bi morala biti brezplačna in vsem dostopna od začetka veljavnosti in uporabe tudi vsebina PGU 2020.

Opisan način objave PGU 2020 na spletnih straneh področne zbornice in sekcije standardom primerne obveščenosti ne zadošča, saj od še tako skrbnega naročnika gradbenih del in tudi od izvajalcev gradbenih del ter sodišč ni mogoče pričakovati, da bodo natančno spremljali spletne strani zbornic oziroma sekcij in združenj v okviru zbornic, in to tudi, če niso njihovi člani. Da morajo biti uzance, da jih je mogoče pri izvajanju gradbenih pogodb upoštevati, splošno znane, potrjuje tudi zapis Ivanjka: »Vse posebne uzance je sprejela najvišja gospodarska asociacija na ravni Jugoslavije, naslednica katere je danes Gospodarska zbornica Jugoslavije. Posebne uzance so objavljene v Uradnem listu SFRJ in so kot take splošno znane.«⁵¹

Glede na dejstvo, da naj bi PGU 2020 uporabljali tako izvajalci in naročniki kakor tudi sodišča, bi bilo nedvomno treba nujno poskrbeti za to, da bi bili vsi zainteresirani s PGU 2020 na primeren način seznanjeni.

1.5. Datum sprejema, začetek veljavnosti in uporabe PGU 2020 ter prenehanje veljavnosti PGU 1977

Prvi odstavek 126. uzance PGU 2020 se glasi: »Posebne gradbene uzance so bile sprejete na Upravnem odboru Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, Upravnem odboru Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in Upravnem odboru Sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se uporabljajo od dneva zadnje objave na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno- -podjetniške zbornice Slovenije. Z dnem pričetka veljavnosti Posebnih gradbenih uzanc prenehajo veljati Posebne gradbene uzance, objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 18-247/1977.«

PGU 2020 naj bi se torej uporabljale od dneva zadnje objave na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, od kdaj naj bi veljale, pa je neznanka. Upravičeno se zastavljajo vprašanja, ali je mogoče ugotoviti, kdaj so bile PGU 2020 sprejete, od kdaj dalje naj bi veljale, od kdaj se uporabljajo in kako je z derogacijo PGU 1977. Iz PGU 2020 ni razviden datum njihovega sprejema, pri čemer različni neformalni zapisi na spletni strani OZS oziroma podstraneh njenih sekcij povzročajo še več nejasnosti glede sprejema in tudi začetka veljavnosti PGU 2020.⁵² Za primerjavo: iz Uradnega lista SFRJ št. 18/1977 je razvidno, da so bile PGU 1977 sprejete 23. aprila 1976. Tudi Nomotehnične smernice določajo, da mora biti vsak predpis opremljen s krajem in datumom sprejema. Ne glede na to, da uzance niso predpis, imajo vse prej omenjene uzance, razen PGU 2020, navedena tudi kraj in datum sprejema.

Običajno je, da se začnejo predpisi uporabljati v tistem trenutku, kot so začeli veljati, vendar ni vedno tako. Ker se potem, ko je predpis začel veljati, njegova veljavnost ne ujema vedno in nujno tudi z uporabo tega predpisa, je treba v okviru veljavnosti predpisov in v povezavi z njo v nomotehniki pravilno določiti tudi čas začetka uporabe predpisov.⁵³ Vsaj nenavaden, nejasen, če ne že popolnoma nepravilen je zapis v 126. uzanci PGU 2020, da se PGU 2020 uporabljajo od dneva zadnje objave na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno- -podjetniške zbornice Slovenije, pri tem pa ni zapisano, kdaj so začele veljati. Veljavnost splošnih pravnih aktov je izrazito pravni pojem, ki zagotavlja pravno varnost, ko določa, kdaj imajo splošni pravni akti naravo pozitivnega (postavljenega, veljavnega) prava.⁵⁴ Začetek veljavnosti uzanc, kot formalnega pravnega vira, je nedvomno nujna predpostavka za začetek njihove uporabe.

Iz pregleda spletnih strani, kot je opisano zgoraj, tudi ni mogoče ugotoviti, kdaj so bile PGU 2020 objavljene. Prav tako ni mogoče ugotoviti, katera od zbornic je tista, ki je PGU 2020 na spletni strani objavila zadnja, to tudi ni razvidno iz samih uzanc. Z uporabo pravila analogije (argumentum a simili ad simile) morata biti za vsak predpis razvidna datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe predpisa,⁵⁵ zato bi moralo zaradi zagotavljanja pravne varnosti enako veljati tudi za uzance.

V 126. uzanci PGU 2020 je zapisano, da z dnem začetka veljavnosti Posebnih gradbenih uzanc prenehajo veljati Posebne gradbene uzance, objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 18-247/1977. Prikazano je bilo, da začetka veljavnosti PGU 2020 ni mogoče ugotoviti, ker ta ni zapisan. Kadar obstaja dvom o veljavnosti pravnega akta, ki naj bi nasledil predhodni pravni akt, obstaja dvom tudi o tem, ali je predhodni pravni akt dejansko prenehal veljati. Povedano drugače: ker ni mogoče določiti dneva začetka veljavnosti PGU 2020, tudi ni mogoče ugotoviti, kdaj (če sploh) so prenehale veljati PGU 1977. S spletne strani Pravno-informacijskega sistema (PIS), katerega namen je, da uporabnikom na enoten, razumljiv in jasen način poda čim bolj celostne podatke o pravnem redu Republike Slovenije in Evropske unije, ki so sicer zgolj informativne narave, je sicer razvidno, da naj bi Posebne gradbene uzance, ki so bile sprejete 23. aprila 1976 in so začele veljati 1. maja 1977 ter so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ št. 18/77, prenehale veljati 21. decembra 2021, vendar podlaga za tak zapis ni razvidna. Prenehanje (derogacija, abrogacija) veljave PGU 1977 je lahko vezana na dan začetka veljavnosti (in ne uporabe) Posebnih gradbenih uzanc 2020 in zgolj s točnim ter natančnim datumom začetka veljavnosti PGU 2020 bi bilo mogoče govoriti o derogaciji PGU 1977. PGU 2020 v PIS-u glede na dejstvo, da niso bile objavljene v Uradnem listu, niso zavedene. Glede veljavnosti oziroma neveljavnosti kakšnega predpisa ali njegove posamezne določbe pravni red in pravna varnost ne dopuščata nobene nejasnosti in v pravni državi to nikoli ne sme biti odvisno od razlage. ⁵⁶ Prvenstveno bo treba z gotovostjo ugotoviti, ali sta bila sprejem in objava PGU 2020 izvedena na tak način, da so le-te sploh začele veljati. Poleg tega je treba poudariti, da če organi, ki naj bi sprejeli PGU 2020, nimajo pristojnosti za sprejemanje uzanc, tudi nimajo pristojnosti za derogacijo PGU 1977.

1.6. Vakacijski rok

Pripravljalci PGU 2020 so spregledali tudi pravilo vacatio legis. Ustava RS v 154. členu določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, in da predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem določeno drugače.⁵⁷ Uzance sicer niso predpis, so pa formalni pravni vir in imajo normativno naravo ter jih je organizacijskotehnično mogoče primerjati s pravnimi pravili.⁵⁸ Vakacijski rok bi se zaradi pravne varnosti moral določiti oziroma uporabiti tudi pri sprejemanju uzanc. Običajna, »standardno« primerna dolžina trajanja vacatio legis je 14 dni. Vendar okoliščine lahko zahtevajo določitev krajšega ali daljšega trajanja vacatio legis.⁵⁹ Krajša določitev vacatio legis pride v poštev takrat, kadar tako narekujejo posebne okoliščine.⁶⁰ Posebne gradbene uzance nedvomno niso take narave, da bi bilo skrajšanje vakacijskega roka upravičeno. V primeru PGU 2020 ga sploh ni, saj naj bi se – kot je bilo že omenjeno – PGU 2020 začele uporabljati z dnem zadnje objave na spletnih straneh GZS in OZS, torej s trenutkom objave. Takšen način učinkovanja nekega pravnega akta ali pravnih pravil je nenavaden in lahko v praksi vodi do številnih zapletov. Pod predpostavko, da je do zadnje objave PGU 2020 na eni od predpisanih spletnih strani prišlo na določen dan ob 16. uri, bi to lahko pomenilo, da naj bi PGU 2020 veljale za vse pogodbe, ki so bile sklenjene na ta dan, torej tudi pred začetkom veljavnosti PGU 2020, kar lahko pomeni uporabo ex tunc, kar pa, upoštevajoč ustavno prepoved retroaktivne veljave pravnih predpisov, ni dopustno. Namen prepovedi retroaktivnosti, ki je določena v 155. členu Ustave RS, je v tem, da imajo uporabniki predpisa možnost, da se z vsebino predpisa vnaprej seznanijo. ⁶¹ Za primerjavo: PGU 1977 imajo v končni določbi, 127. uzanci, določeno, da se bodo uporabljale po preteku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SFRJ. Enak vacatio legis imajo določene tudi druge uzance, na primer Posebne uzance za promet knjig,⁶² Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže,⁶³ Posebne uzance v gostinstvu,⁶⁴ pri Posebnih uzancah v prometu blaga na drobno pa je določen celo trimesečni vakacijski rok.⁶⁵ Upoštevajoč dejstvo, da naročniki in verjetno mnogi izvajalci z začetkom uporabe PGU 2020 niso mogli biti seznanjeni na običajen način, torej tako, da bi bile PGU 2020 objavljene v Uradnem listu, in je bila zato seznanitev z njihovo vsebino otežena, bi bilo upravičeno pričakovati, da bo vakacijski rok daljši od običajnega, in ne nasprotno, da vakacijskega roka ni. Napačno je pojasnilo iz publikacije Uradnega lista RS »Nove Posebne gradbene uzance 2020 z uvodnimi pojasnili«, kjer je zapisano: »Če je bila pogodba sklenjena, ko so bile PGU že objavljene, a še ni preteklo 30 dni od njihovega sprejema in objave, velja, da se za konkretno pogodbo uporabljajo prej veljavne PGU 1977.« »Za vse pogodbe, ki so bile sklenjene pred pričetkom uporabe PGU, torej po preteku 30 dni od sprejema in objave, pa se uporabljajo predmetne PGU.«⁶⁶

Dejstvo je, da iz končne določbe, to je 126. uzance PGU 2020, in nobene druge uzance 30-dnevni vakacijski rok ni razviden.

1.7. Privolitev v uporabo PGU

PGU 2020 v prvem odstavku 2. uzance določajo, da se Posebne gradbene uzance uporabljajo, če so pogodbeniki privolili v njihovo uporabo. Že v naslednjem odstavku iste uzance je zapisano ravno nasprotno. Drugi odstavek namreč določa, da se v primeru pogodbe, sklenjene med gospodarskimi subjekti, šteje, da so pogodbeniki privolili v uporabo uzanc, če ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih njihova uporaba v celoti ali deloma izključena. Smiselno je s tem besedilom povzeta 2. uzanca PGU 1977, kar je glede na dejstvo, da so bile PGU 1977 sprejete v popolnoma drugačnem okolju od današnjega, ko v SFRJ še ni bilo zakona, ki bi celovito urejal civilna oziroma obligacijska razmerja, nerazumljivo. ZOR,⁶⁷ ki je začel veljati po začetku veljavnosti PGU 1977, je v drugem odstavku 21. člena določal, da se za obligacijska razmerja uporabljajo uzance, če so se udeleženci dogovorili za njihovo uporabo ali če iz okoliščin izhaja, da so hoteli njihovo uporabo. Že ZOR pa je drugače kot PGU 1977 (in PGU 2020) v 1107. členu tudi določal, da se po njegovi uveljavitvi ne bo več uporabljala domneva splošnih ali posebnih uzanc, da sta pogodbeni stranki privolili v uporabo uzanc, če jih nista s pogodbo izključili.

Pavčnik pojasnjuje, da OZ ohranja stališče Zakona o obligacijskih razmerjih, po katerem se morajo udeležencu izrecno dogovoriti, če hočejo, da se uporabijo »stare uzance«. Pravilo Obligacijskega zakonika je, da se lahko udeleženci v mejah načela dispozitivnosti dogovorijo za uporabo Splošnih uzanc za blagovni promet kot tudi kakšnih drugih uzanc.⁶⁸ Kranjčeva to stališče potrjuje, ko pravi: »Na podlagi 3. člena OZ se lahko pogodbeni stranki za uporabo uzanc dogovorita in v tem primeru bodo posamezne uzance nadomestile dispozitivne določbe OZ, ki urejajo isto vprašanje in se bodo seveda uporabile za tista vprašanja, ki s pogodbo ali OZ niso urejena. Razlika med ureditvijo OZ in ZOR je v tem, da je ZOR določal, da se v določenih okoliščinah domneva, da sta se stranki za uporabo uzanc dogovorili, OZ pa določa normativno naravo uzanc in se v določenih primerih uzance uporabijo ne glede na to, ali iz okoliščin izhaja, da stranke hočejo njihovo uporabo.«⁶⁹

OZ v 12. členu določa uporabo uzanc, če se stranki zanje ne dogovorita. Če se stranki za uporabo določenih uzanc ne dogovorita, se pravila uzanc uporabijo za vprašanja, ki v OZ niso urejena. Seveda pod pogojem, da stranki istovrstnega vprašanja nista sami uredili v pogodbi.⁷⁰ Da pa je mogoče uporabiti pravilo 12. člena OZ, je nujno, da so pogodbene stranke z vsebino uzanc seznanjene. Uzance se torej lahko za presojo ravnanj pogodbenih strank uporabijo le, če so pogodbene stranke z njimi seznanjene.

Iz drugega odstavka 2. uzance PGU 2020 je mogoče sklepati, da slednje določajo svojo uporabo tudi v primeru, da se stranki zanjo nista dogovorili in tudi iz pogodbe ne izhaja, da bi bile uzance delno ali v celoti izključene; domneva se namreč, da so stranke v uporabo uzanc privolile. Določilo drugega odstavka 2. uzance PGU 2020 je v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava, to je avtonomijo pogodbenih strank oziroma prostim urejanjem obligacijskih razmerij.⁷¹ Glede na neobičajen (sprejem in) način objave PGU 2020 za pogodbenika, ki z njimi ni seznanjen ali se z njimi ni mogel seznaniti na običajen način, ne more veljati domneva, da je v uporabo PGU 2020 »molče« privolil.

Vse od domnevnega trenutka začetka uporabe PGU 2020 se pogodbene stranke zaradi negotove situacije v praksi pogosto odločajo, da v pogodbi izrecno zapišejo, da se za konkretno pogodbeno razmerje uporabljajo PGU 1977. Bistveno vprašanje je, kako bodo ravnala sodišča, ko bodo odločala v gradbenih sporih, kadar v pogodbi glede uporabe uzanc ne bo dogovorjeno nič, ali v primeru, ko bo v pogodbi zapisano le, da se uporabljajo posebne gradbene uzance, brez podatka o tem, katere, uporaba le-teh pa bo ključna tudi za vsebinsko odločitev v sporu. V slednjem primeru uzance s takšnim dogovorom postanejo pogodbena pravila, zato bo moralo sodišče za razlago uporabiti določila OZ, ki urejajo razlago pogodb.⁷² V primeru, da uporaba uzanc ne bo izrecno dogovorjena je ob upoštevanju dilem, opisanih v tem prispevku pričakovati, da bodo sodišča na podlagi 12. člen OZ upoštevala PGU 1977.

2. Vsebina in nomotehnika PGU 2020

V zvezi s PGU 2020 se odpirajo nekatera vsebinska in nomotehnična vprašanja, ki se med seboj prepletajo. Pri razmisleku o vsebini posebnih gradbenih uzanc je treba nedvomno pogledati stanje predpisov, ki so urejali gradbeno področje v času sprejema PGU 1977, in stanje predpisov, ki to področje urejajo danes. V času sprejema PGU 1977 ni bilo zakona, ki bi celovito urejal obligacijska razmerja. V tistem času so veljali le Osnovni zakon o izgradnji investicijskih objektov,⁷³ Splošni pogoji za dogovarjanje in gradnjo gradbenih objektov ter Splošni pogoji za urejanje odnosov med udeleženci pri gradnji gradbenih objektov. ⁷⁴ Ker drugih predpisov ni bilo, je bilo treba določena vprašanja urediti v PGU 1977. Danes je situacija drugačna. Nikakršne potrebe ni, da vprašanja, ki jih natančno ureja Obligacijski zakonik,⁷⁵ urejajo tudi uzance. Smiselno je, da uzance uredijo vprašanja, ki jih Obligacijski zakonik ne ureja, ali določena vprašanja uredijo podrobneje. Še manj je smiselno, da gradbene uzance urejajo področja, ki ne spadajo v pogodbeno, pač pa v javno pravo, ki ureja graditev objektov. Danes imamo na področju gradbenega prava krovni zakon, ki sledi javnemu interesu pri graditvi objektov, to je Gradbeni zakon (v nadaljnjem besedilu GZ),⁷⁶ in podzakonske predpise,⁷⁷ ki urejajo na primer varnostne ukrepe (106. uzanca). Uzanca 106 PGU 2020, ki v prvem odstavku določa, da je izvajalec dolžan na gradbišču s svojimi ukrepi poskrbeti za varnost objekta in del, opreme, naprav in instalacij, delavcev, mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice, se pokaže kot nepotrebna. Navedena določba je sicer enaka kot določba iz PGU 1977, s tem, da zdaj že GZ v prvem odstavku 65. člena določa, da mora izvajalec pri izvajanju gradnje skrbeti za to, da je zagotovljena varnost objekta, življenja in zdravja ljudi, mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice. Glede na dejstvo, da je torej obveznost izvajalca dovolj dosledno urejena v GZ, ni razloga, da se ta obveznost opredeljuje tudi v uzancah. Odveč je tudi drugi odstavek iste uzance. Ta govori o ukrepih, določenih z varnostnim načrtom, ki ga določata 4. člen Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih⁷⁸ in sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču, ki ga predpisuje 39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu.⁷⁹ Za uporabnike uzanc je nedvomno bolje, da so le-te čim krajše in ne podvajajo tistega, kar je že urejeno v preostalih področnih predpisih, pri čemer ne gre zanemariti, da se predpisi s področja graditve pogosto spreminjajo. Vsekakor pa bi kazalo v morebitne nove PGU vnesti določila, ki v predpise javnega prava, ki urejajo graditev, ne spadajo in je mogoče pričakovati, da jih v prihodnosti ne bo več. Tako je na primer pri Pravilniku o gradbiščih,⁸⁰ ki je sicer 31. decembra 2021 prenehal veljati, se pa uporablja do izdaje novega predpisa in ureja tudi pravila v zvezi s knjigo obračunskih izmer, ki jo mora izvajalec pri gradbeni pogodbi voditi, kadar je dogovorjena cena na enoto. Osnutek novega Pravilnika o gradbiščih, ki je bil pripravljen takoj po sprejemu GZ, določil o knjigi obračunskih izmer ni vseboval (enako ne osnutek Uredbe o gradbiščih iz julija 2021), kar je razumljivo, saj je knjiga obračunskih izmer namenjena dokazovanju vrste in količine izvedenih del oziroma predstavlja podlago izvajalca za izdajo začasne situacije. Vsebina knjige obračunskih izmer in potrjevanje le-te sta vprašanji pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem. To področje bi lahko uredile Posebne gradbene uzance.

Nepotrebna in nedosledna je 4. uzanca PGU 2020, ki sicer povzema vsebino iste uzance iz PGU 1977, ko pravi: »Pogodbenik je pri izpolnjevanju svoje obveznosti dolžan ravnati s povečano skrbnostjo, ki se zahteva v poslovnih razmerjih (skrbnost dobrega gospodarstvenika). « S kakšno skrbnostjo mora vsak od pogodbenikov ravnati, je dovolj precizno določeno že v 6. členu OZ, ki glede stopnje skrbnosti strankam ne dopušča izbire in je kogentne narave. Pri presoji ustrezne skrbnosti izvajalca ne zadošča »skrbnost dobrega gospodarstvenika «, pač pa je za presojo ravnanj izvajalca pomembna njegova poklicna dejavnost, v okviru katere mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajih torej s »skrbnostjo dobrega strokovnjaka «.

2.1. Izrazi v OZ in PGU 2020

Gradbena pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku, zato bi bilo mogoče pričakovati, da bodo izrazi, ki so uporabljeni v Obligacijskem zakoniku, uporabljeni za istovrstne pojme tudi v PGU 2020. Paziti pa bi bilo treba tudi na to, da različni pojmi niso označeni z istimi termini. Z namenom zagotavljanja pravne varnosti je pri pripravi predpisov in tudi uzanc treba skrbeti za pravno terminologijo, ki mora biti usklajena.⁸¹ V 9. uzanci PGU 2020 je pojasnjen pomen v teh uzancah uporabljenih izrazov, ki pa pri nekaterih izrazih odstopa od pomena izrazov, uveljavljenih v Obligacijskem zakoniku in tudi v praksi. V navedeni uzanci so tako na primer z izrazom »več dela« po vsebini opredeljena »presežna dela«, ki so kot »presežna dela« poimenovana v drugem odstavku 659. člena OZ in so bila enako poimenovana v PGU 1977, enak izraz pa je uveljavljen tudi v praksi. Tudi Pravni terminološki slovar⁸² uporabi termin »presežna dela«, in ne »več dela«. Glede na to, da PGU 2020 podrobneje pojasnjujejo pojem presežnih del iz OZ, bi bilo upravičeno pričakovati, da bo uporabljen isti termin. Tako bi bilo pravilno tudi z vidika nomotehnike. Podobna kritika gre terminu »manjkajoča dela«, kot ga opredeljuje OZ in ki je bil uporabljen tudi v PGU 1977, PGU 2020 pa, ko pojasnjujejo pojem manjkajočih del, uporabijo izraz »manj dela«.

2.2. Klavzula »ključ v roke«

Vsebinskih sprememb v PGU 2020 ni veliko, med redkimi spremembami pa je največ pozornosti do zdaj upravičeno pritegnila ureditev instituta »ključ v roke«.

Slovensko pravo in pravne ureditve bivših republik SFRJ so unikum pravnih sistemov, saj v svojem pravnem redu ponujajo definicijo določbe »ključ v roke« pri gradbeni pogodbi. V jugoslovanski pravni red je bil termin »ključ v roke« prvič uveden s PGU 1977, ki so bile sprejete in so začele veljati še pred sprejemom ZOR. Tudi ta je v svojem 640. členu določal uporabo klavzule »ključ v roke«. Tako ZOR kot OZ uporabljata naslov »Gradbena pogodba s posebnim določilom «, s tem, da 659. člen OZ nosi še podnaslov »Cena, določena s klavzulo ključ v roke«. Pomembno je povedati, da se zakonska dikcija 640. člena ZOR v OZ ni spreminjala in je besedilo v celoti preneseno v 659. člen OZ.⁸³ Za razliko od PGU 2020 ‒ kar bo podrobneje prikazano v nadaljevanju ‒ določbe PGU 1977⁸⁴ in OZ pri uporabi klavzule »ključ v roke« govorijo o tem, katera dela mora izvajalec pri izvajanju gradbene pogodbe izvesti za dogovorjeno ceno. Poleg tega 659. člen OZ⁸⁵ izrecno govori o gradbeni pogodbi, ki vsebuje klavzulo »ključ v roke«,⁸⁶ kar pomeni, da se klavzula »ključ v roke« uporabi pri gradbeni pogodbi in da njena uporaba ni namenjena kateri drugi pogodbi.

Člen 659 OZ pravi, da kadar gradbena pogodba vsebuje takšno ali kakšno drugo podobno pogodbeno določilo, izvajalec izvede vsa dela, ki so potrebna za izvedbo gradnje in uporabo celotnega objekta, ki je predmet pogodbe.⁸⁷ To pomeni, da izvajalec za pogodbeno dogovorjeno ceno izvede tudi vsa nepredvidena in presežna dela. Izključuje pa takšna klavzula vpliv manjkajočih del nanjo.⁸⁸ Iz naslova in besedila 659. člena OZ je jasno, da je s klavzulo »ključ v roke« mišljeno pravilo, ki se uporabi v zvezi z določitvijo cene pri gradbeni pogodbi. Kot govorijo nekateri civilnopravni teoretiki⁸⁹ in celo dva komentarja PGU 1977,⁹⁰ predstavlja klavzula »ključ v roke« podvrsto skupaj dogovorjene (pavšalne) cene, le da izvajalec prevzame večje tveganje.

Če besedilo 659. člena OZ in 34. uzance PGU 1977 primerjamo z vsebino 33. uzance PGU 2020, ki ureja uporabo določbe »ključ v roke«, se ni mogoče strinjati s stališčem, da PGU 2020 v ničemer ne odstopajo od določb OZ.⁹¹ Zaključek je namreč lahko ravno nasproten. Besedilo 33. uzance PGU 2020 ne govori o gradbeni pogodbi kot pogodbi, pri kateri se lahko uporabi klavzula »ključ v roke«. Uzanca 33 PGU tudi ne omenja »cene, določene s klavzulo ključ v roke«, kot to omenja OZ. Nasprotno od tega 33. uzanca PGU 2020 govori o posebni vrsti pogodbe, ki vključuje številne različne pogodbe, in sicer pogodbo o projektiranju, gradbeno pogodbo, podjemno pogodbo, prodajno pogodbo ter vse druge pogodbe za dela in dobave, ki so potrebne, da izvajalec izvede vsa dela, potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta ali dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto. ⁹² Kadar pogodba vključuje več različnih pogodb, govorimo o sestavljeni oziroma »zloženi pogodbi«,⁹³ in ne o »mešani pogodbi«,⁹⁴ kot je napačno zapisano v predmetni uzanci. Pogodbeni stranki se lahko glede na pogodbeno avtonomijo v vsakem primeru, brez posebne vrste pogodbe, dogovorita, da bo izvajalčeva obveznost tako priprava projektne dokumentacije kakor tudi izgradnja objekta.

V nadaljevanju te uzance je zapisano še, da se s takšno pogodbo izvajalec samostojno zavezuje, da bo »v imenu in na račun naročnika« priskrbel projektno dokumentacijo.⁹⁵ V pravni terminologiji se uporablja dikcija »za račun«. Kadar nekdo stori nekaj v imenu in za račun drugega, govorimo o neposrednem oziroma direktnem zastopanju. Kranjčeva pojasnjuje, da določilo »v imenu zastopanega« pomeni, da zastopnik s svojimi izjavami volje prevzame pravice in obveznosti za zastopanega. Navedba »za račun zastopanega « pa pomeni, da ekonomske koristi in breme pri takšnem ravnanju prevzema le zastopani.⁹⁶ Tudi Plavšakova pojasnjuje, da opravljanje pravnih dejanj za račun drugega pomeni dajanje in sprejemanje izjav volje, ki povzročajo pravne posledice za drugega – za osebo, (v imenu in) za račun katere je bila volja izjavljena oziroma izjava volje sprejeta. Izjavljanje volje in sprejemanje izjav volje za račun drugega pa sta značilni za zastopanje.⁹⁷ S tem se torej v razmerje med izvajalcem in naročnikom vnaša elemente mandatne pogodbe, ki pa ima naravo obligacije prizadevanja (in ne obligacije uspeha, kar je značilnost gradbene pogodbe), na kar je opozoril že Plauštajner.⁹⁸ Pravna teorija pravi, da je za mandatno pogodbo značilno, da je nosilec posla mandant in da se posel odvija na njegovo nevarnost.⁹⁹ To torej pomeni, da bi v primeru, kadar bi pogodba vsebovala institut »ključ v roke« in bi bila podvržena uporabi PGU 2020, izvajalec sicer pridobil projektno dokumentacijo, vendar bi zaradi določila »v imenu in za račun naročnika « odgovornost za takšno projektno dokumentacijo nosil naročnik. Posledično bi naročnik lahko na podlagi 16. uzance PGU 2020 nosil stroške morebitnih pomanjkljivosti takšne dokumentacije.

Ureditev klavzule »ključ v roke« na podlagi PGU 2020 zahteva od strank previdnost, saj, kot je prikazano zgoraj, določilo 33. uzance PGU 2020 ne sledi dosedanji slovenski pravni ureditvi, čeprav je tako zapisano v uvodnih pojasnilih PGU 2020.¹⁰⁰ Kot je razvidno iz gornje analize, daje besedilo 33. uzance PGU 2020 terminu »ključ v roke« popolnoma drugačen pomen, ki bistveno odstopa od določbe v OZ, saj ne gre le za določilo, ki ga vsebuje gradbena pogodba, ampak gre za posebno vrsto pogodbe, ki je zložena iz več tipov pogodb. Uzanca 33 PGU 2020 nedvomno ne ureja podrobneje 659. člena OZ, pač pa gre za nov institut, ki govori o predmetu pogodbe, nič pa o ceni, kar lahko pripelje do zaključka, da se je mogoče pri takšni pogodbi dogovoriti ali za ceno na enoto ali za skupaj dogovorjeno ceno ali pa glede na avtonomijo pogodbenih strank ceno določiti na kak drug način. Z enakim terminom sta torej v OZ in PGU 2020 opredeljena dva različna instituta, kar je nomotehnično zgrešeno.

2.3. Sprememba cene

Temeljno načelo obligacijskega prava, pacta sunt servanda,¹⁰¹ zahteva, da morajo pogodbeniki izpolniti svojo obveznost in da za njeno izpolnitev odgovarjajo, in sicer za točno takšno izpolnitev, kot je dogovorjena s pogodbo. Osnovno pravilo glede plačila s pogodbo dogovorjene cene je načelo monetarnega nominalizma,¹⁰² v skladu s katerim mora dolžnik, kadar se njegova obveznost glasi na določeno vsoto denarja, plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost. Načelo monetarnega nominalizma je dispozitivne narave in velja, če se pogodbenika ne dogovorita drugače. Pri gradbeni pogodbi pa je treba upoštevati, da njeno izvajanje traja dlje časa, ne samo nekaj mesecev, lahko tudi leto ali več let. V daljšem časovnem obdobju je zlasti izvajalec izpostavljen cenovnim tveganjem na trgu. To terja specialno normativno ureditev glede spremembe pogodbene cene, zlasti kadar v času trajanja pogodbe pride na trgu do sprememb cen materialov ali delovne sile. Obligacijski zakonik v XII. poglavju o gradbeni pogodbi poudarja temeljno načelo enake vrednosti dajatev in specialno ureja pravila, ki veljajo v zvezi s spremembo pogodbene cene zaradi sprememb cen na trgu in kažejo na to, da pogodbena cena ni absolutno nespremenljiva, tudi kadar se pogodbeni stranki dogovorita za nespremenljivost oziroma fiksnost cene. Določila OZ o spremembi cene pri gradbeni pogodbi predstavljajo lex specialis za spremenjene okoliščine, kadar le-te nastopijo v obliki spremembe cen za elemente, na podlagi katerih je cena določena v odnosu do splošnega pravila OZ o spremenjenih okoliščinah,¹⁰³ ko lahko upravičeni pogodbenik zahteva razvezo pogodbe, pri gradbeni pogodbi pa spremembo pogodbene cene. Določila OZ glede vprašanja spremembe cene se uporabljajo, kadar stranki s pogodbo tega vprašanja ne uredita drugače. OZ ureja spremembo cene zaradi rasti cen pod enakimi pogoji za primer zvišanja in tudi za primer znižanja cene.

Spremembo cen zaradi spremenjenih okoliščin PGU 1977 v primerjavi z OZ¹⁰⁴ urejajo širše, in sicer s splošnim pravilom 23. uzance (Sprememba cen zaradi spremenjenih okoliščin),¹⁰⁵ kjer med izredne dogodke, zaradi katerih ima vsak pogodbenik pravico zahtevati spremembo pogodbene cene, ne uvrščajo zgolj spremembe cen za material ali storitve drugih (elemente cene), temveč tudi ukrepe, določene z akti pristojnih organov, spremembo življenjskih stroškov in pogoje za izvajanje del v zemlji ali vodi, ki niso bili predvideni s tehnično dokumentacijo.

Ureditev spremembe cen v PGU 2020 se razlikuje od ureditve v OZ in PGU 1977, saj PGU 2020 pravice obeh pogodbenih strank, da imata ob nastopu spremenjenih okoliščin pravico zahtevati spremembo pogodbene cene, ne urejajo več. PGU 2020 so v svoji ureditvi izpustile prej omenjeno ureditev iz 23. uzance PGU 1977, s tem da v povsem novi 22. uzanci PGU 2020 dajejo izvajalcu pravico do »dodatnega plačila «, in ne do zvišanja cene, kar je predpogoj za dodatno plačilo. Pri tem je nabor dogodkov, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti, se jim ob nastanku ni mogel izogniti, niti odvrniti njihovega učinka in ob nastopu katerih ima izvajalec pravico zahtevati »dodatno plačilo«, nekoliko širši¹⁰⁶ v primerjavi z dogodki iz 23. uzance PGU 1977, a hkrati med njimi ni zaslediti spremembe cen zaradi spremembe cen kalkulativnih elementov in zaradi spremembe življenjskih stroškov.

V 23. uzanci PGU 2020 je zaznati protislovje med naslovom uzance in njenim tekstom. Uzanca je naslovljena kot »Znižanje plačila zaradi spremenjenih okoliščin «, besedilo te uzance pa govori o pravici vsakega pogodbenika do znižanja pogodbene cene, če nastopijo izredni dogodki, ki vplivajo na njeno višino. V duhu pravne varnosti bi bilo, da je v naslovu člena (znižanje plačila) uporabljen enak izraz kot v vsebini istega člena (znižanje pogodbene cene).

Glede na besedilo PGU 2020 je tako mogoče zaključiti, da ima izvajalec v primeru nastopa okoliščin, ki jih ni mogel predvideti, pravico zahtevati dodatno plačilo, naročnik pa ima pravico zahtevati znižanje pogodbene cene. Razlik med pojmi dodatno plačilo, znižanje plačila, sprememba cene, zvišanje cene, znižanje cene PGU 2020 ne pojasnijo. Različni izrazi, ki se pojavljajo v posameznih uzancah, ustvarjajo zmedo. Kako se določi dodatno plačilo ali znižanje plačila, PGU 2020 ne določajo, čeprav je to pomembno vprašanje. Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe. Od podjemne pogodbe se razlikuje tudi v tem, da je pri gradbeni pogodbi cena bistvena sestavina pogodbe, pri podjemni pogodbi pa ne. Višina plačila torej ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, se pa višina plačila največkrat določi s pogodbo, obvezno tarifo ali kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Če plačilo ni določeno, ga na podlagi meril, navedenih v drugem odstavku 642. člena OZ, določi sodišče. V poglavju OZ o gradbeni pogodbi je termin »plačilo« uporabljen le na enem mestu, in sicer je izvajalec upravičen do »pravičnega plačila« za nujna nepredvidena dela,¹⁰⁷ pri čemer določba OZ jasno pove, da se cena v tem primeru zviša.¹⁰⁸ Takšna ureditev je potrebna zato, ker nujna nepredvidena dela predstavljajo edino situacijo, ko lahko izvajalec odstopi od načrta brez soglasja naročnika in dela, ki so nujna za odvrnitev škode, izvede takoj, ne da bi se z naročnikom dogovoril za ceno teh del. Za vsa dela, ki jih izvajalec izvede pri gradbeni pogodbi, mora biti cena vnaprej dogovorjena, le za nujna nepredvidena dela se višina plačila določi kasneje, po izvedbi teh del, in sicer po merilih iz 642. člena OZ. »Znižanje plačila« je institut, ki ga OZ opredeljuje samo na enem mestu, in sicer v poglavju o podjemni pogodbi, in se uporablja tudi za gradbeno pogodbo. Predstavlja enega izmed jamčevalnih zahtevkov in ga lahko naročnik uveljavlja na podlagi podjemnikove (izvajalčeve) odgovornosti za stvarne napake, pri čemer določba OZ postavlja tudi pravilo, na kakšen način se plačilo zniža.¹⁰⁹

Kot je zapisano zgoraj, je po PGU 2020 izvajalec ob nastopu okoliščin, ki jih ni mogel predvideti (po vsebini spremenjene okoliščine), upravičen do »dodatnega plačila«, ob kakšnih pogojih lahko pogodbene stranke zahtevajo spremembo cene, pa je urejeno v 24. do 28. uzanci PGU 2020. V 24. uzanci z naslovom »Spremembe cene zaradi spremembe kalkulativnih elementov«¹¹⁰ ni urejena pravica pogodbenih strank do spremembe cene, kot to izhaja iz naslova predmetne uzance, pač pa je urejena pravica izvajalca do zvišanja pogodbene cene. Pravice naročnika do znižanja pogodbene cene zaradi vpliva sprememb cen kalkulativnih elementov PGU 2020 za razliko od OZ izrecno ne urejajo¹¹¹ oziroma naročnikovo pravico do znižanja pogodbene cene izrecno urejajo samo za primer, ko je dogovorjena nespremenljiva cena, in za primer spremembe cene zaradi povišanja ali znižanja indeksa rasti cen življenjskih potrebščin. Res je, da je v 23. uzanci PGU 2020 vsebovano splošno določilo, na podlagi katerega ima vsak pogodbenik pravico zahtevati znižanje pogodbene cene, če nastopijo izredni dogodki, ki vplivajo na njeno višino, vendar bi bilo upravičeno pričakovati, da je glede na to, da je izrecna določba o pravici spremembe pogodbene cene za obe stranki zapisana tako v 25. kakor tudi v 26. uzanci PGU 2020, na enak način urejena tudi 24. uzanca PGU 2020.

PGU 1977 glede spremembe cene v 26. uzanci urejajo tudi vprašanje, kakšen znesek lahko obsega razlika v ceni, kadar so izpolnjene vse predpostavke za spremembo cene. Uzanca 26 PGU 1977 ponuja matematično formulo, OZ pa višino razlike v ceni, ki jo je mogoče zahtevati, določa v tretjem odstavku 655. člena in v prvem odstavku 658. člena. PGU 2020 tega vprašanja za primer spremembe cen zaradi spremembe kalkulativnih elementov iz 24. uzance ne urejajo. Urejajo ga le za primer, ko je dogovorjena nespremenljiva cena in lahko pogodbeni stranki zahtevata razliko v ceni, ki presega 10 odstotkov. Glede na dejstvo, da torej OZ vprašanje spremembe cene zaradi rasti cen na trgu ureja precizneje od PGU 2020, se izkaže ureditev v PGU 2020 za nepotrebno. Prav tako razlika v ceni, ki jo lahko upravičena stranka zahteva ob pogoju izpolnitve predpostavk za spremembo cene zaradi povišanja ali znižanja indeksa rasti cen življenjskih potrebščin (te situacije OZ ne ureja), v 25. uzanci PGU 2020 za razliko od 26. uzance PGU 1977 ni določena. Uzanca 25 PGU 2020 določa zgolj pogoje, kdaj je mogoče postaviti zahtevek.

Kontradiktornost je zaznati pri primerjavi 22. in 24. uzance PGU 2020. Slednja – kot je predstavljeno – ureja spremembo cene zaradi spremembe kalkulativnih elementov. Najpogostejši kalkulativni elementi, na podlagi katerih je določena pogodbena cena, so: vrednost materiala, vrednost transporta in tudi vrednost dela. Na podlagi 22. uzance PGU 2020 ima izvajalec pravico zahtevati dodatno plačilo, kadar pride do zakonsko ali drugače zavezujočega zvišanja plačila delovne sile, poleg tega ima pravico do spremembe (zvišanja) cene zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila cena določena. Besedilo 22. uzance PGU 2020 bi si bilo mogoče razlagati tudi tako, da lahko izvajalec zahteva »dodatno plačilo« zaradi zvišanja stroškov dela, tudi v primeru, ko niso izpolnjeni pogoji za zvišanje cene po 24. uzanci PGU 2020, in tudi v primeru, ko je dogovorjena nespremenljiva cena.

Odločitev pripravljalcev PGU 2020, da se v celoti izpusti besedilo 23. uzance PGU 1977, ki ureja vprašanje spremembe cene, pravico priznava obema pogodbenima strankama in primeroma določa tudi spremenjene okoliščine, pušča odprta številna pomembna vprašanja.

2.4. Jamčevanje za stvarne napake in garancija za dobro izvedbo del

Jamčevanje za stvarne napake in pogodbena garancija za kakovost izvedenih del sta instituta, namenjena varovanju naročnika glede kakovosti izvedenih del, ki pa se med seboj razlikujeta v tem, da mora naročnik stvarne napake v primeru jamčevanja grajati v zakonsko ali pogodbeno določenih rokih za notifikacijo napak in jih mora torej pravočasno uveljavljati, pri zahtevkih iz naslova garancije pa lahko svoje zahtevke uveljavlja v celotnem obdobju garancijskih rokov.

Medtem ko institut garancije za kvalitetno izvedbo del in njegova ureditev bodisi ostajata prepuščena avtonomiji strank, da to vprašanje uredita v pogodbi, bodisi je ta institut urejen v Posebnih gradbenih uzancah, je institut jamčevanja za stvarne napake urejen zakonsko. Določila OZ, ki urejajo institut jamčevanja za stvarne napake, ne posegajo v avtonomijo strank, da s pogodbo uredijo drugačen obseg varstva. Kogentno naravo ima le določilo 662. člena OZ, ki ureja odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe, in jamčevalne dobe desetih let ni mogoče skrajšati.

Znotraj ureditve instituta jamčevanja za stvarne napake moramo ločiti tri vrste rokov: jamčevalni rok, ki je rok, v katerem se mora napaka pojaviti, notifikacijski rok, ki je rok, v katerem je zaznano napako treba grajati, in rok, v katerem je treba zahtevati sodno varstvo.

PGU 1977 so vprašanja garancije dobre izvedbe del urejale v XIII. poglavju z naslovom »Garancija za kakovost izvedenih del«, ki pa se je s sprejemom PGU 2020 spremenil v »Jamstvo za kakovost izvedenih del in garancija za vgrajene naprave in opremo«, pri čemer je besedilo uzanc v tem poglavju ostalo v bistvenem nespremenjeno. Spremembe so zgolj v tem, da se je garancijski rok preimenoval v jamčevalni rok. Kot izhaja iz Predgovora k uzancam 2020, je povod za to iskati v sodni praksi,¹¹² ki je štela, da zaradi besede »garancija« v naslovu poglavja izvajalec daje garancijo v smislu garancije za brezhibno delovanje prodane stvari, kot je določena v 481. členu OZ.¹¹³ Sodišče namreč zagovarja stališče, da lahko stranka uveljavlja odgovornost iz naslova garancije kadarkoli v garancijskem roku.¹¹⁴ Vprašati se je treba, ali bodo omenjene spremembe dejansko pripomogle k sanaciji stanja, kot je opisano v Predgovoru k uzancam 2020, saj je v delu ureditve v PGU 2020, ki govori o »notifikaciji«, še vedno ostalo besedilo »brez odlašanja«.

Verjetnejše je predvidevanje, da bodo omenjene spremembe v prakso vnesle še več nejasnosti. Ob upoštevanju dejstva, da 82. uzanca PGU 2020 po vsebini ustreza institutu jamčevanja za stvarne napake, saj zajema točno tiste vrste napak, ki jih je mogoče uveljaviti tudi v okviru jamčevanja za stvarne napake po OZ,¹¹⁵ je treba opozoriti, da PGU 2020 isto vprašanje v nadaljevanju urejajo drugače kot OZ. Določbe PGU 2020 spreminjajo minimalen obseg varstva naročnika, ki ga ima ta v okviru notifikacijskega roka na podlagi OZ. Ta daje naročniku pravico in dolžnost, da očitne napake graja takoj ob prevzemu in izročitvi, skrite v roku enega meseca, medtem ko ima naročnik možnost napake, ki vplivajo na solidnost gradbe, grajati v roku šestih mesecev, odkar jih je zaznal. Uzanca 83 PGU 2020, ki se v besedilu ne razlikuje od 84. uzance PGU 1977, pravi, da je naročnik dolžan izvajalca o pomanjkljivostih obvestiti »brez odlašanja«, in enako pravilo »brez odlašanja« določa tudi 105. uzanca PGU 2020, ki ureja notifikacijo pri odgovornosti izvajalca za solidnost gradbe. Ker naslov XIII. poglavja PGU 2020 govori o jamstvu, bi lahko sklepali, da stranki ob dogovoru o uporabi PGU 2020 in nobenih korekcijah v pogodbi zmanjšujeta zlasti izvajalčeve pravice v okviru jamčevalnih zahtevkov, saj je za izvajalca zelo pomembno, da za morebitne napake izve v čim krajšem možnem roku. Glede na povedano se izkaže, da zamenjava izraza »garancija« s pojmom »jamstvo« ne predstavlja dodane vrednosti in ne pripomore k rešitvi zagate, kot je bila opisana zgoraj, pač pa ravno nasprotno, saj je ob uporabi PGU 1977 mogoče jasno ločiti med instituti jamčevanja po OZ in institutom »garancije« po PGU 1977, pri PGU 2020 pa gre v obeh primerih za jamčevanje oziroma jamstvo.

2.5. Uskladitev PGU 2020 s prakso

Nikakor ne gre prezreti, da so v PGU 2020 zajete tudi mnoge dobre rešitve. Na tem mestu so izpostavljene le nekatere. Glede na dejstvo, da se je za »poznejša dela« – to so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, in jih PGU 1977 urejajo v 8. točki 9. uzance – v praksi in tudi sodni praksi uveljavil izraz »dodatna dela«, je rešitev iz prakse povzeta tudi v 9. točki 9. uzance PGU 2020, in sicer tako, da je določen termin »dodatna dela«.

Marsikatera vprašanja, ki jih urejajo PGU 1977, so zdaj urejena že v področni zakonodaji. Eno takšnih področij zajema tudi ureditev pristojnosti izdelave projektne dokumentacije. Uzanca 17 v PGU 1977 je določala obveznost izvajalca, da naročniku po končanih delih – oziroma ko se pogodba razdre – izroči projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu PID). Glede na dejstvo, da je PID projektna dokumentacija in da je izvajalec ne more ter ne sme izdelati, saj lahko projektno dokumentacijo izdela le projektant, je ureditev PGU 1977 v tem delu obsoletna. Ker se je v praksi pogosto dogajalo, da so naročniki od izvajalcev na podlagi PGU 1977 (neupravičeno) zahtevali pripravo PID-dokumentacije, so PGU 2020 vnesle koristno rešitev, in sicer je v tretjem odstavku 17. uzance PGU 2020 dodana obveznost izvajalca, da po končanih delih naročniku izroči podlage, potrebne za pripravo projekta izvedenih del, obveznost izročitve PID pa je črtana.

Kot problematična in neživljenjska se je v praksi pokazala 55. uzanca PGU 1977, na podlagi katere se uveljavitev pravice do pogodbene kazni lahko zahteva najpozneje do konca dokončnega obračuna. V praksi je prihajalo do napačnega razumevanja te uzance, tako da so naročniki pravico do uveljavljanja pogodbene kazni pogosto izgubili, ker so zahtevo postavili prepozno. OZ določa, da upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.¹¹⁶ Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba ločiti med izjavo upnika, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, in zahtevo za uveljavitev pravice do pogodbene kazni.¹¹⁷ Upnik mora izjavo, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, podati najkasneje ob sprejemu in izročitvi del, zahtevek pa lahko uveljavlja do končnega obračuna. Rešitev iz 24. uzance PGU 2020 – »Pravica do pogodbene kazni za primer zamude se mora uveljaviti do sprejema in izročitve objekta oziroma dela objekta, ki pomeni funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporablja, plačilo pravočasno uveljavljane pogodbene kazni pa se lahko zahteva najpozneje do sklenitve končnega obračuna oziroma do tedaj, ko bi ta moral biti sklenjen, če do sklenitve ni prišlo« – je dobra in bi nedvomno lahko prispevala k temu, da do opisanih zapletov v praksi ne bi več prihajalo.

3. Sklep

V petinštiridesetih letih od sprejema PGU 1977 je prišlo do bistvenega razvoja na področju pravne ureditve in tudi na področju gradbeništva, zato je nastopil čas, da se le-te prenovijo, prilagodijo modernejšemu pravnemu redu in se pri tem povzamejo rešitve iz prakse, ki dopolnjujejo OZ. Primerno bi bilo, da se v ZGZ in Statut GZS, tako kot je to določeno v Statutu Trgovinske zbornice Slovenije, zapiše pristojnost GZS za sprejemanje uzanc oziroma se pristojnost in način sprejema ter objave uzanc ustrezno uredita v kakšnem drugem predpisu.

Pri pripravi morebitnih novih PGU so nam lahko za zgled naši sosedje iz Republike Hrvaške, ki so nove PGU pripravljali šest let. Na podlagi pooblastila iz Zakona o gradnji¹¹⁸ sta jih ob predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za graditev, sprejela njihova Gospodarska zbornica in Hrvaško združenje delodajalcev, objavljene so v uradnem glasilu,¹¹⁹ z vakacijskim rokom 8 dni.

Glede na dejstvo, da PGU urejajo razmerja med pogodbenimi strankami pri izvajanju del na gradbenih objektih, je več kot oportuno, da pri pripravi novih PGU sodelujejo strokovnjaki s strani izvajalcev, naročnikov in pravni strokovnjaki – tisti, ki so vešči pogodbenega prava in ki so strokovnjaki na področju nomotehnike – ter, nenazadnje, da PGU sprejmejo pooblaščeni organi. PGU morajo biti javno objavljene in dostopne vsem, v končnih določbah pa se mora določiti vakacijski rok.

---

^* Znanstveni članek avtoric je bil pripravljen 31. januarja 2022. Članek je recenziran.

¹ Glej https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Posebne-gradbene-uzance-2020 (10. 1. 2022).

² Posebne gradbene uzance (Ur. l. SFRJ, št. 18/77).

³ Člen 12 Obligacijskega zakonika – OZ (Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 ‒ odl. US, 20/18).

⁴ Plauštajner, K.: Ali so PGU 2020 derogirale PGU 1977?, Pravna praksa, št. 3/2021, str. 6–8.

⁵ Plavšak, N.: Uporaba klavzule »ključ v roke« pri določitvi cene v gradbeni pogodbi po sprejetju PGU 2020, Javna naročila in koncesije v praksi, Založba Forum Media, d. o. o., Maribor, marec 2021, str. 4–8.

⁶ Zakon o združevanju gospodarskih organizacij v Gospodarski zbornici Jugoslavije (Ur. l. SFRJ, št. 23/72).

⁷ Splošne uzance za blagovni promet (Ur. l. FLRJ, št. 15/54).

⁸ Statut Gospodarske zbornice Jugoslavije, 11. april 1973, vir Arhiv Republike Slovenije.

⁹ Posebne gradbene uzance, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG576 (10. 1. 2022).

¹⁰ Zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in Gospodarsko zbornico Jugoslavije (Ur. l. SFRJ, št. 54/76, 63/80, 64/84, Ur. l. RS/I, št. 1/91 – UZITUL).

¹¹ Člen 26 Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Ur. l. RS – stari, št. 14-703/1990, 16. april 1990).

¹² V splošna združenja, ustanovljena za posamezne panoge na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, so se v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije združevale organizacije združenega dela, ki so opravljale gospodarsko dejavnost, in njihove poslovne skupnosti.

¹³ Statut GZ SFRJ (Ur. l. SFRJ, št. 14/78, 74/80).

¹⁴ Posebne uzance v prometu blaga na drobno (Ur. l. SFRJ, št. 12/78).

¹⁵ Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (Ur. l. RS – stari, št. 14/90, Ur. l. RS, št. 49/98 – odl. US, 19/00, 94/00 – skl. US, 30/03 – odl. US, 60/06 – ZGZ).

¹⁶ Datum prenehanja veljavnosti ali uporabe ZGZS izhaja iz Pravno-informacijskega sistema RS, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO96 (10. 1. 2022).

¹⁷ Zakon o gospodarskih zbornicah (Ur. l. RS, št. 60/06, 56/08 – skl. US, 32/09 – odl. US, 110/09, 14/10 – skl. US, 51/10 – odl. US, 77/11).

¹⁸ ZGZ ureja status gospodarskih zbornic, postopek ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja gospodarskih zbornic ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije.

¹⁹ Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

²⁰ Plauštajner, K., Ali so PGU 2020 derogirale PGU 1977?, str. 6–8.

²¹ Statut Gospodarske zbornice Slovenije, https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Pravni-temelji-delovanja/Statut-GZS (10. 1. 2022).

²² Kranjc, V.: Gospodarske pogodbe, Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov, Lexpera, Ljubljana 2020, str. 59.

²³ Pavčnik, M.: Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, 6., pregledana in dopolnjena izdaja, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 283.

²⁴ Zabel, Z.: Uvod v gospodarsko pravo, ČGP DELO – TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1987, str. 342.

²⁵ Člen 4 Statuta GZS.

²⁶ Kranjc, V., naved. delo, str. 60.

²⁷ Odločba Ministrstva za gospodarstvo o priznanju reprezentativnosti Gospodarski zbornici Slovenije, št. 014-9/2008-18, 26. maj 2008.

²⁸ Kranjc, V., naved. delo, str. 60.

²⁹ Iz pristopnega obrazca GZS izhaja, da bodoči član izpolni rubriko »V okviru GZS želimo biti vključeni v območno zbornico/združenje/sekcijo«, ter izjavlja, da pristopa h Gospodarski zbornici Slovenije.

³⁰ Glej https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Posebne-gradbene-uzance-2020 (10. 1. 2022).

³¹ Odločba Ministrstva za gospodarstvo o priznanju reprezentativnosti Trgovinski zbornici Slovenije, št. 014-5/2007-34, 9. julij 2008.

³² Statut trgovinske zbornice Slovenije, https://www.tzslo.si/uploads/aktualno/671/statut_tzs_marec_2010.pdf (10. 1. 2022).

³³ Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže (Ur. l. RS, št. 12/13).

³⁴ Zakon o gradnji (NN, 153/12, 20/17, 39/19, 125/19).

³⁵ Narodne novine HR, št. 37/2021, 12. december 2021.

³⁶ Uzanca 126 PGU 2020.

³⁷ Ur. l. SFRJ, št. 18/77.

³⁸ Na primer Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže (Ur. l. RS, št. 12/13).

³⁹ Nomotehnične smernice, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Ljubljana 2018, str. 60.

⁴⁰ Kranjc, V., naved. delo, str. 59.

⁴¹ Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št. 33/91, Ur. l. RS, št. 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13, 47/13, 75/16 – UZ70a).

⁴² Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 112/05 – UPB, 102/07, 109/09, 38/10 – ZUKN, 60/17 – ZPVPJN-B, 3/22 – ZDeb).

⁴³ Primerjaj deveto alinejo prvega odstavka 7. člena Zakona o Uradnem listu.

⁴⁴ Primerjaj 3. člen Uredbe o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 20/10 in 36/14).

⁴⁵ Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže (Ur. l. RS, št. 12/13).

⁴⁶ Posebne gradbene uzance, https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebnegradbene- uzance (10. 1. 2022).

⁴⁷ Posebne gradbene uzance v PDF-formatu, chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/viewer.html?pdfurl=https%3A%2F%2Fwww.gzs. si%2FPortals%2FPanoga-Gradbenistvo%2FVsebine%2Fnovice-priponke%2Fgr_uzance_notranjost_v1.pdf&clen=648677&chunk=true (10. 1. 2022).

⁴⁸ OZS, Zakonodaja – sekcija gradbincev, https://www.ozs.si/sekcija-gradbincev/zakonodaja (10. 1. 2022).

⁴⁹ Glej https://www.ozs.si/sekcija-gradbincev/posebne-gradbene-uzance-2020 (10. 1. 2022).

⁵⁰ Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 112/05 – UPB, 102/07, 109/09, 38/10 – ZUKN, 60/17 – ZPVPJN-B).

⁵¹ Ivanjko, Š.: Gospodarske uzance, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1990, str. 12.

⁵² »Prenovljene Posebne gradbene uzance so stopile v veljavo s sprejemom na Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in so konec novembra izšle tudi v tiskani obliki, ki jo lahko naročite na gradbeni sekciji pri OZS. Posebne gradbene uzance 2020 se uporabljajo od objave na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.« Poudarki dodani. Glej https://www.ozs.si/sekcija-gradbincev/posebne-gradbene-uzance-2020 (10. 1. 2022).

⁵³ Nomotehnične smernice, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 2018, str. 113.

⁵⁴ Albin, I.: Pravno zavezujoča moč zakona v treh obdobjih novejše pravne zgodovine Slovenije, Pravni letopis, 2019, str. 219.

⁵⁵ Točka 11 člena 7 Uredbe o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 140/20).

⁵⁶ Nomotehnične smernice, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 2018, robna številka 223, str. 122.

⁵⁷ Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št. 33/91, Ur. l. RS, št. 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13, 47/13, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a).

⁵⁸ Kranjc, V.: Generalna klavzula o uporabi poslovnih običajev, uzanc in prakse v novem OZ, Podjetje in delo, št. 5/2002, str. 735.

⁵⁹ Nomotehnične smernice 2018, robna številka 210, str. 114.

⁶⁰ Odl. US III, 105, U-I-89/94 z dne 6. oktobra 1994.

⁶¹ Odl. US XI, 131, U-I-78/00, Ur. l. 54/02 (popr. 58/02).

⁶² Posebne uzance za promet knjig (Ur. l. SFRJ, št. 19/84).

⁶³ Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže (Ur. l. RS, št. 12/13).

⁶⁴ Posebne uzance v gostinstvu (Ur. l. RS, št. 22/95).

⁶⁵ Posebne uzance v prometu blaga na drobno (Ur. l. SFRJ, št. 12/78).

⁶⁶ Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Sodja, V.: Nove posebne gradbene uzance 2020 z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2020, str. 56.

⁶⁷ Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR (Ur. l. SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89).

⁶⁸ Pavčnik, M., Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 284.

⁶⁹ Kranjc, V.: Generalna klavzula o uporabi poslovnih običajev, uzanc in prakse v novem OZ, str. 735.

⁷⁰ Kranjc, V.: Komentar OZ, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 131.

⁷¹ Primerjaj 3. člen OZ.

⁷² Primerjaj 82. člen do 85. člen OZ.

⁷³ Osnovni zakon o izgradnji investicionih objekata (Ur. l. SFRJ, št. 20/67).

⁷⁴ Povzeto po: Predgovor založnika v Šurlan, P.: Posebne uzanse o građenju, Privredna štampa, Beograd 1977, in Blagojević, B., Vujovič, A., predgovor v Vojinović, J.: Posebne uzanse o građenju sa objašnjenjima i sudskom praksom, Jugoslovenski građevinski centar, Beograd 1977.

⁷⁵ Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18).

⁷⁶ Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 61/20, 65/20, 15/21 – ZDUOP); od 1. junija 2022 dalje se uporablja Gradbeni zakon (GZ-1), ki je začel veljati 31. decembra 2021 (Ur. l. RS, št. 199/21).

⁷⁷ Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. l. RS, št. 83/05, 43/11 – ZVZD-1), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11).

⁷⁸ Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. l. RS, št. 83/05, 43/11 – ZVZD-1).

⁷⁹ Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11).

⁸⁰ Pravilnik o gradbiščih (Ur. l. RS, št. 55/08, 54/09 – popr., 61/17 – GZ, 199/21 – GZ-1).

⁸¹ Accetto, M., Ahtik, M., Dugar, G., et al.: Pravni terminološki slovar. Ljubljana 2018, Založba ZRD, str. 13: »Na neusklajenost terminologije, ki se kaže zlasti v množici poimenovanj za isti pojem, na drugi strani pa v označevanju različnih pojmov z istimi termini, so opozarjali že pravniki v drugi polovici 19. stoletja, kamor segajo začetki sistematičnega oblikovanja slovenske pravne terminologije.«

⁸² Accetto, M., Ahtik, M., Dugar, G., et al., naved. delo, str. 288.

⁸³ Primerjaj 640. člen ZOR in 659. člen OZ.

⁸⁴ Uzanca 34 Posebnih gradbenih uzanc iz leta 1977.

⁸⁵ Pred uveljavitvijo OZ pa enako tudi ZOR.

⁸⁶ Glej prvi odstavek 659. člena OZ.

⁸⁷ Glej prvi odstavek 659. člena OZ.

⁸⁸ Glej drugi odstavek 659. člena OZ.

⁸⁹ Komentar Zakona o obligacionim odnosima, II. knjiga, Drugo izdanje, Redaktori: prof. dr. Borislav T. Blagojević in prof. dr. Vrleta Krulj, Savremena administracija, 1983, str. 1539.

⁹⁰ Šurlan, P.: Posebne uzanse o građenju, Beograd 1977, str. 36, in Vojinović, J.: Posebne uzanse o građenju sa objašnjenima i sudskom praksom, Beograd 1977, str. 42.

⁹¹ Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Sodja, V., Ficko, G.: Kaj nam zares prinašajo nove PGU 2020?, Pravna praksa, št. 5/2021, str. 14–15.

⁹² Glej določilo prvega odstavka 33. uzance PGU 2020.

⁹³ Accetto, M., Ahtik, M., Dugar, G., et al.: Pravni terminološki slovar, Založba ZRD, Ljubljana 2018, str. 409.

⁹⁴ Prav tam, str. 163.

⁹⁵ Glej določilo 33. uzance PGU 2020.

⁹⁶ Kranjc, V.: Gospodarske pogodbe, Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov, Lexpera, 2020, str. 79.

⁹⁷ Plavšak, N.: Obligacije, posebni del, Komentar posebnega dela Obligacijskega zakonika (OZ), 1. knjiga, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, str. 466.

⁹⁸ Plauštajner, K.: Ali so PGU 2020 derogirale PGU 1977?, Pravna praksa, št. 3/2021, str. 6‒8.

⁹⁹ Cigoj, S.: Komentar obligacijskih razmerij, I.–IV. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984–1986, str. 2162 in 2165, povzeto po Plavšak, N.: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 191.

¹⁰⁰ Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Sodja, V.: Nove posebne gradbene uzance 2020 z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 31.

¹⁰¹ Primerjaj 9. člen OZ.

¹⁰² Člen 371 OZ.

¹⁰³ Člen 112 OZ.

¹⁰⁴ Primerjaj 65. člen OZ.

¹⁰⁵ Uzanca 23 PGU 1977.

¹⁰⁶ Med te dogodke sodijo: (1) ukrepi, določeni z akti pristojnih organov; (2) nepredvidljive fizične razmere, kot so pogoji za izvajanje del v zemlji ali vodi, ki niso bila predvidena s projektno dokumentacijo; (3) druge fizične ovire, na katere izvajalec naleti na gradbišču; (4) zakonsko ali drugače zavezujoče zvišanje plačila delovne sile; (5) arheološke najdbe in (6) s strani naročnika povzročene spremembe, na primer sprememba organizacije dela oziroma gradbišča, sprememba tehnologije izvedbe del in podobno.

¹⁰⁷ Primerjaj četrti odstavek 653. člena OZ.

¹⁰⁸ Primerjaj peti odstavek 653. člena OZ.

¹⁰⁹ Primerjaj 640. člen OZ.

¹¹⁰ Pripravljalci PGU 2020 najverjetneje niso imeli v mislih spremembe kalkulativnih elementov, pač pa spremembo cen kalkulativnih elementov, in ustrezen naslov 24. uzance bi bil: »Sprememba cene zaradi spremembe cen kalkulativnih elementov«.

¹¹¹ Primerjaj 658. člen OZ.

¹¹² Predgovor k uzancam tovrstnih primerov sodne prakse ne navaja.

¹¹³ Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Sodja, V.: Nove posebne gradbene uzance 2020 z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 46.

¹¹⁴ VSL, sodba I Cpg 904/2011 z dne 19. marca 2013, VSL, sodba I Cp 1000/2017 z dne 10. januarja 2018.

¹¹⁵ Primerjaj 633. do 640. člen OZ.

¹¹⁶ Primerjaj peti odstavek 251. člena OZ.

¹¹⁷ VSL, sodba I Cp 2961/2016 z dne 10. maja 2017, VSL, sodba in sklep I Cpg 1359/2010 z dne 22. junija 2011.

¹¹⁸ Zakon o gradnji (NN, 153/12, 20/17, 39/19, 125/19).

¹¹⁹ Narodne novine HR, št. 37/2021, 12. december 2021.