TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v X. točki tako, da se glasi:

„X. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati denarno povračilo v znesku 1.885,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Višji tožbeni zahtevek (še za znesek 1.885,00 EUR) pa se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Delavec in delodajalec se ne moreta dogovoriti, da bo delavec v času uvajanja v delo, da preizkusi ali mu delo ustreza in je zanj ustrezno, opravljal delo brez pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi civilne pogodbe. Čeprav bi si tako tožnica kot toženka želeli, da tožnica v času uvajanja v delo ni v delovnem razmerju, takšen dogovor, če obstajajo elementi delovnega razmerja, glede na kogentno določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ni mogoč.

Mimo kogentnih določb ZDR-1 se delavec in delodajalec ne moreta dogovarjati, zato morebitna volja pravdnih strank, da se sklene delovno razmerje le za določen čas, ne more vplivati na transformacijo pogodbe o zaposlitvi.

Glede na to, da je tožnica pri toženki delala manj kot leto dni, da je bila pri toženki na podlagi sodbe zaposlena slabih osem mesecev in da je novo zaposlitev našla relativno hitro, je primerno denarno povračilo v višini ene in ne dveh bruto plač tožnice.