TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani del sodbe:

- spremeni v točki II in III izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"II. Druga točka izreka sklepa tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2016 in sklep tožene stranke št. ... z dne 6. 9. 2016 se razveljavita.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni za čas od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2018 obračunati razliko v plači med plačo za 41. plačni razred in dejansko izplačano plačo v tem obdobju, od bruto mesečnih razlik v plači odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati neto razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. dne v mesecu od neto razlike v plači preteklega meseca do plačila."

- spremeni v točki V izreka sodbe tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan v roku 8 dni plačati 245,79 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do izteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 175,57 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Prvi odstavek 20. člena ZSPJS med drugim določa, da javni uslužbenec, ki je premeščen na drugo delovno mesto oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Določba prvega odstavka 20. člena ZSPJS sicer izrecno ne določa, kako je z ohranitvijo plačnih razredov ob imenovanju v drug naziv, vendar jo je treba razlagati v povezavi z ostalimi določbami ZSPJS in določbami ZJU. Ker je bil tožnik imenovan v naziv za uradniško delovno mesto, je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. ZJU namreč v 23. členu ločuje uradniška od strokovno-tehničnih delovnih mest ter da skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJU uradnik svoje naloge izvršuje v uradniškem nazivu. Da je treba tudi pri vprašanju napredovanj uradniška delovna mesta ločiti od strokovno-tehničnih delovnih mest, izhaja iz 16. člena ZSPJS, ki določa, za koliko plačnih razredov je mogoče napredovati na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v nazivih, in za koliko na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci nalog ne opravljajo v nazivih.